Zavod Sploh
Ventilator Napovednik

Ventilator

Štiriletni avtorski cikel Ventilator bo imel štiri faze razvoja. Vsako leto bomo dali možnost razvijanja svojega avtorskega potenciala izbranemu avtorju, avtorskemu tandemu ali kolektivu, ki prečijo in povezujejo glasbeno in uprizoritveno področje. Ventilator uvaja nove ustvarjalne pristope h glasbeno-plesno-performativnemu izražanju. Izpostavlja inovacije v razumevanju umetniškega dejanja, drugačna razmerja med strukturirano formo in improvizacijo, premišljen odnos s prostorom in publiko, nove metode proizvajanja performativnega. 

Sam naslov naslavlja prevetritev, ventiliranje, zračenje, pretočnost vsebin, tem, kombinacij, oblik, tehnik, načinov prisotnosti, modulov, avtorjev, izvajalcev, gest in zvočnosti. To pa omogoča izjemno kreativnost, izvirnost, odzivnost in odprtost v snovanju. Poskrbel bo za nepreverjene kombinacije avtorjev, izvajalcev, umetniških stilov, tehnik.

Od leta 2020 je Ventilator del platforme Neodvisni.

#3 Katja Jurij Samo: Srečanje #2
Katja Legin, Jurij Konjar in Samo Kutin
Katja Legin, Jurij Konjar in Zlatko Kaučič

Irena Z. Tomažin in Jule Flierl prečita odnos glasu in telesa

#1 Sorry

Anita Wach, Grega Zorc in glasbenik Andrej Fon uprizarjajo idejo parazitizma kot edino možno naravno razmerje

20.2.2020

Ventilator: Prevajanje Valeske (Flier, Z. Tomažin)

20.2.2020 ob 20h v Španskih borcih

Irena Z. Tomažin in Jule Flierl

V skupnem prihajajočem delu ju zanima prevajanje plesa v glas ter obratno in vse, kar se v tem procesu ne samo izgubi, popači ter predvsem spodleti, ampak se tudi zamaskira oziroma se (z)laže. Glas kot medij sporočanja nekako samoumevno in poenostavljeno jemljemo za nekakšno zvočno zrcalo tega, kar se dogaja pred našimi očmi. Telo se na drugi strani obravnava kot “stvar samo”, kot ultimativni in primarni medij, preko katerega se pretaka resnica nas samih kot fizičnih bitij - navkljub dejstvu plesnih, igralskih teles, ki so verjetno najbolj umetelna družbena telesa, ki s svojo trenirano “kulturo” najdlje stojijo od “nature”. Ko glas poslušamo mimo in izven besed, nas najbolje ogoloti kulture (razen če ni vpet v strogo določene glasbene žanre) in s tem je tisto “unheimlich” nekaj, kar nas kot kulturna bitja najbolj vrže nazaj v tisto primitivno, torej “naturo”. Če predpostavimo, da je plesno telo tisto nekaj najbolj “kulturno” in glas, slečen besed, tisto nekaj najbolj “naravno”, je ta prevod že spodletel. Kljub temu je komunikacija med telesom in glasom  neumorna.

Avtorici bi v projektu združili in skupno preizkusili svoje pretekle metode dela, vezane na glas in (plesno) telo, in se lotili teme prevoda tudi s stališča dejstva, da obe govorita različni materni jezik, ter same sebe že prevajata druga drugi. Začetni material iz katerega črpata, je skoraj pozabljeno delo izredne performerke in “prve vokalne plesalke” Valeske Gert. Z njenim delom in umetniško zapuščino se je Jule Flierl izčrpno ukvarjala v svojem zadnjem solo performansu in tudi skozi lastno teoretsko delo.

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni