Zavod Sploh
La passion de Jeanne d'ArcCriticsPhotographyVideo

La passion de Jeanne d'Arc

Oblikovanje: studio Botas
Oblikovanje: studio Botas
Snapshot iz filma La Passion De Jeanne d'Arc
Snapshot iz filma La Passion De Jeanne d'Arc
Oblikovanje: studio Botas
Oblikovanje: studio Botas
1996

glasbo skomponiral in izvedel: Tomaž Grom
posneto v Ljubljani, v studiu KifKif
tonski mojster in producent: Aleš Dvořak
izvršni producent: Miha Zadnikar
oblikovanje: studio Botas
fotografija: Bojan Brecelj
mastering: Elettroformati, Milano

izdala: SyHaPa Silents
01 Introduction (1.75 MB)
04. Hostia (5.03 MB)
06. Bells (3.79 MB)
07. The Stake (6.22 MB)
08. The Sky (34.3 MB)


"Četudi utegne zveneti neprimerno, bi rad takoj tvegal trditev, da je Trpljenje device Orleanske deviški film in obenem film razdevičenja. Bilo je prvič, da se je v gibljivih slikah ponovil Kristusov pasijon, z vso neposrednostjo fizike in resnice, vrženo pred široko odprte oči, ki so jo velike freske, bleščeči oltarji in domače poslikani pasijoni ob vznožjih cerkva dali samo simbolično, lahko dali samo slutiti. Čeprav Dreyerjev film ne govori samo o Kristusu in je bilo do leta 1928 posnetih že ničkoliko biografij (pretežno v formi zgodovinskih spektaklov), je bilo prav tu treba prvič zares poklekniti pred gibljivimi podobami: Kristijani (tisti seveda, ki ne potrebujejo posredovanja matere cerkve) so pokleknili pred svetim obličjem RenéeJeanne Falconetti, ki so ga zlahka zenačili z Jezusovim, tisti drugi verniki, ki jim je takrat skokovito zraslo število, cinefili, ki so lahko skusili božansko moč čistih filmskih podob, osvobojenih okov klasične filmske gramatike in dramatike, pa so pokleknili pred še danes nedoumljivo simfonijo velikih planov, fizike obrazov, ki so v čisti tišini povedali vse, kar lahko človek pove človeku. In prvi med njimi, v stotinah nikoli istih velikih planih zveličan obraz Odrešenice, prvi v vsej zgodovini filmske umetnosti, ki ga je samo zanjo (čisto deviškega, nikdar ujetega v veliki plan) žrtvovala RenéeJeanne Falconetti in ga ni poslej nikoli več dala nobenemu filmu.
Med nemimi filmi, ki jih lahko zares gosti samo tišina, je Dreyerjevo Trpljenje device Orleanske najsvetejši zgled. Zato sem bil zelo potrt, ko mi je Miha, ki ve za to, sporočil, da neki Tomaž Grom piše zanj glasbo. Ko je igral prvič, ga seveda nisem prišel poslušat. Prišel sem po koncu, samo vprašat, kako je bilo, slišat o katastrofi, prejet novo potrdilo o Trpljenju v tišini. Toda nihče ni mogel deliti mojega prepričanja. Ko je igral drugič, sem prišel v dvorano. Ostal sem do konca, poiskal Tomaža in mu dal roko. Bil je blizu tišine, skoraj tam."
Besedilo v zgoščenko je prispeval Vlado Škafar

Kritika:
Rok Jurič: La Passion de Jeanne d'Arc SyHaPa 1998, Mladina 1998

Follow us
and stay informed