24. 10. 2024 ob 20h, Cankarjev dom
25. 11. 2024 ob 19:30, cikel koncertov Carpe artem, Kazinska dvorana SNG Maribor
26. 11. 2024 ob 20h, cikel Ubrane note 2024, Kulturni dom Nova Gorica
28. 11. 2024 ob 19:30, Koncertni abonma Zavoda Celeia Celje, Narodni dom Celje
29. 11. 2024 ob 19h, Mednarodni festival Biennale Koper, Pokrajinski muzej Koper
Program
Uroš Rojko (1954)
Glasbeni simpozij za 6 glasbenikov in igro zvočnih fresk iz lastnih umetniških del v dobi tehnične ponovljivosti (2024) – krstna izvedba
I. Več Luči
II. Korak
III. Cold Song
IV. Simpozij
Vinko Globokar (1934)
Par une forêt de symboles (Skozi gozd simbolov, 1986) za šest glasbenikov ad libitum
Izvajalci:
Irena Z. Tomažin, Anja Clift, Špela Mastnak, Uroš Rojko, Matej Šarc, Luka Juhart
Glasbeni simpozij je praznovanje, je počastitev dveh velikanov slovenske sodobne komponirane glasbe, katerih glas seže krepko prek naših meja. Vinko Globokar in Uroš Rojko imata za sabo bogato mednarodno kariero, sta izrazito inovativna in prepoznavna avtorja, seveda vsak na sebi lasten način. Na koncertu bomo izvedli Globokarjevo delo
Skozi gozd simbolov (1986) in Rojkovo novo delo, ki ga je ustvaril prav za to priložnost,
Glasbeni simpozij (2024).
Globokarjeva skladba Skozi gozd simbolov (1986) za šest glasbenikov ad libitum je odprto in gibljivo delo, namenjeno šestim izvajalcem, enemu pevcu in petim inštrumentalistom, ki jih je treba izbrati po natančnih, a prilagodljivih merilih, predstavljenih na začetku partiture. Ta je sestavljena iz 57 strani v vrstnem redu, za katerega pa avtor prosi, da se ga ne upošteva. Svetuje mešanje strani, da bi na novo izumili delo.
Uroš Rojko je sprejel izziv Luke Juharta in ustvaril novo delo Glasbeni simpozij za 6 glasbenikov in igro zvočnih fresk iz lastnih umetniških del v dobi tehnične ponovljivosti. Simpozij misli kot druženje, kot ritual diskurza med pripravljenim akuzmatičnim zvočnim gradivom in odzivi glasbenikov. Zvočne posnetke v obliki samplov, ustvarjenih s tehnološkim manipuliranjem fragmentov, figur in odsekov izbranih del, ki jih je komponiral v nekih drugih časih, postavi v središče kot retrospektivni »genski zapis«, ki z reakcij in komentarja živih glasbenikov ohranjajo in spreminjajo svojo prisotnost v sedanjosti.