Neforma #84 - spletna predstavitev (10.3. od 18h naprej)
Ples: Urška Vohar, Jerca Rožnik Novak
Glasba: Blaž Božič, Samo Kutin
Program za leto 2021 sta zasnovala Suzana Koncut in Andrej
Fon.
Kamera: sploh
Štirje močni individualci, hkrati pa preizkuševalci novih,
nepovršnih načinov komunikacije in sodelovanja. Vsak po svoje globoko v svojih
nenavadnih kombinacijah, a v tem budno odprti navzven in še za kaj.Je to idealno izhodišče za izjemno improvizacijo ali formuala
za kaos?
BLAŽ BOŽIČ, rojen leta 1991 v Ljubljani, je glasbenik,
pesnik, klasični filolog in prevajalec. Deluje kot kitarist zasedbe nevemnevem
in z eksperimentalnim breakcore-glitchcore solo projektom SsmKOSK, s katerim je
izdal albume
Pičko'n'troll (OFFTIR, 2014),
Merak (samozaložba,
2015),
Tripl split (s Segregatorjem X in Genezo Kinezev, samozaložba),
Ptičji
mozak (Zvočni prepihi, 2018) ter
Pajser in mleko (Zvočni prepihi,
2019). Odigral je številne koncerte doma in na tujem (Avstrija, Bolgarija,
Danska, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Romunija, Srbija), poleg tega pa
je dejaven tudi na literarnem, prevajalskem in raziskovanem področju: izdal je
tri pesniške zbirke (zadnja,
K območnim poročilom, je izšla pri
Centru za slovensko književnost leta 2016) in objavil več literarnih prevodov
iz nemščine, stare grščine in osmanske turščine. Trenutno v okviru doktorskega
študija na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani
pripravlja disertacijo na temo zadnjega epa antike,
Epa o Dionizu Nonosa
iz Panopolisa.
Ne vemo
prav zares, v kateri inkarnaciji bo tokrat nastopil Blaž. In tudi ne vemo,
kako se znajde v popolnoma nepredvidljivi, večmedijski impro situaciji, kot je Neforma. Bo pesnik in noise kitarist,
DJ Pizdoglavec ali ga bo na polno zaSsmKOSKal? Po mestu se šušlja, da se stran
od oči in ušes in poleg vsega naštetega v zgornjem CVju mojstri tudi v igranju flamenka! Če guglamo izraz »idiosinkratično« se nam ne
izpiše njegovo ime in ne nariše njegova slika. Po krivici!
SAMO KUTIN je izjemno dejaven
multi-instrumentalist, znan po rabi nekonvencionalnih in lastnoročno
izdelanih glasbil in zvočil. Eden izmed tradicionalnih inštrumentov, ki jih
uporablja, je tudi madžarsko srednjeveško strunsko glasbilo hurdy- gurdy, s
katerim ga pogosto videvamo muzicirati na dogodkih eksperimentalne in
improvizacijske glasbe. Na področju proste improvizacije se intenzivno posveča
iskanju, odkrivanju in manipuliranju najrazličnejših možnosti inštrumenta hurdy
gurdy. Skrajne zvočne razsežnosti, od nežnega šuma do hrupnega drona, od
blagozvočnih udarcev do neznosnega cviljenja, doseže s preparacijo in
ozvočitvijo glasbila, pri čemer uporablja tako kontaktne mikrofone kot
akustične resonatorje.
Hrdi grdi. Tako se po
naše izgovori ime glasbila, s katerim
Samo rokuje na zelo svojstven način. Čudijo se profesorji na konservatoriju,
čudijo se čislani tuji improvizatorji.
Prvi hrdi-avantgrdist naše grude! Tretjina po Avsenikih in Laibachih na tujem
bržkone najuspešnejšega slovenskega benda – Širom. Ni nova faca na Neformi. A
ker ne pomnimo medlega nastopa in ker je kombinacija z Blažom Božičem prevelika
skušnjava, se že veselimo dogodka!
URŠKA VOHAR,
koreografinja, plesalka, pedagoginja in oblikovalka odrske svetlobe, je leta
2006 diplomirala iz plesa in koreografije na School for New Dance Development v
Amsterdamu, kjer je tudi začela samostojno pot oblikovalke odrske svetlobe. Do
sedaj je sodelovala s številnimi priznanimi domačimi in tujimi ustvarjalci ter ustvarila
nekaj avtorskih projektov, zlasti sola
Rojena sem bila v nedeljo in
Republika prahu.
Kot soavtorica in performerka sodeluje v tehnoburleski Tatovi podob od njenega
nastanka leta 2013. Trenutno poučuje na Srednji vzgojiteljski šoli,
gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana- SVŠGUGL.
Urška pravi, da jo telo nenehno preseneča in navdušuje kot
inštrument, izkazovalec in pripovedovalec, a tudi ona vsakič znova preseneča s
svojimi domislicami – vedno si upa še nekoliko dlje in še nekoliko več, kot bi
lahko pričakovali, čeprav nas je navadila že na marsikaj. Poleg vztrajnosti,
moči, sposobnosti transformiranja njenega »inštrumenta«, navdušuje predvsem
njen prostodušni humor, odbitost izhodišč. Ob močnem poudarku na vizualnosti in kompoziciji nikoli ne ostaja v
abstrakciji, njeno delo je vedno lucidno umeščeno v družbeni prostor.
JERCA ROŽNIK NOVAK, plesalka, performerka,
koreografinja in plesna pedagoginja je
diplomirala in magistrirala iz študija giba in performativnosti na akademiji
Anton Bruckner v Linzu. Sodelovala je s številnimi tujimi in domačimi koreografi
in koreografinjami. Bila je ena od ustvarjalk skupinskega »The Daddy Project«,
z Leonom Maričem pa avtorica plesnega prvenca »Hweōl... v vrtincu časa«.
Predstavo »2GATHER/AL(L)ONE« in »2GATHER/AL(L)ONE- VERZIJA KORONIKA« je lani
ustvarila skupaj z Johannesom Randolfom. Od leta 2014 redno sodeluje s plesno
kompanijo SILK Fluegge. Trenutno poučuje na Srednji
vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana- SVŠGUGL.
Videti je, da Jerca prehaja med nasprotji: med pragmatičnim
izrabljanjem čiste funkcionalnosti telesa in nadzorom ter na drugi strani sprostitvijo in
spontanostjo. Med estetsko izčiščenim
gibom in hkrati odločno silovitostjo. Med zasanjano hipnotičnostjo in
manipulacijo. Ples zanjo ni samo neprestan tok energije, pač pa tudi najboljše
orodje za komunikacijo in prenos idej – občinstvo hoče nagovarjati in vpletati
tudi neposredno, jih bodriti k participaciji.