NEFORMA: ZORNI KOTI #4 – spletna predstavitev (26.4. od 18h)
Ples: Loup Abramovici, Jurij Konjar
Glasba: Marek Fakuč, Boštjan Simon
Program za leto 2021 sta zasnovala Suzana Koncut in Andrej Fon.
Na četrti letošnji Neformi – žal še vedno prek ekranov in zvočnikov – gledamo in poslušamo prekaljene, uveljavljene in nagrajevane ustvarjalce. Naša visoka pričakovanja jih ne bodo paralizirala, prazna dvorana pa – upajmo – ne demoralizirala. Tukaj in zdaj je za vse njih dovoljšna inspiracija, neznanke med njimi pa dovolj velike, da bi vsaka vnaprejšnja predvidevanja zgrešila dogodek.
Loup Abramovici, francoski plesalec in performer od leta 2010 živi in ustvarja v Ljubljani. Izobraževal se je na C.N.D.C v Angersu in na C.C.N v Montpellieru, kjer je delal s koreografi kot so Gilbert Canova, Loic Touze, Jennifer Lacey, Mathilde Monnier, Emmanuelle Huyn, Boris Charmatz, Benoit Lachambre, Simone Forti… V obdobju 2010–2017 je kot plesalec in performer sodeloval v projektih z Meg Stuart, Vero Mantero, Loicom Touzéjem, tandemom Mustapha Kaplan & Fillis Sizanli, Antonijo Livingstone, Remyjem Heritierom, Catherine Contour, Majo Delak, Bojanom Jablanovcem, Tomažem Gromom, Matijo Ferlinom, Baro Kolenc, Lejo Jurišić in Tejo Reba. Od leta 2013 kot soavtor sodeluje pri burleskni predstavi Tatovi podob (Emanat), v obdobju 2016–2017 je v performerskem duetu s Tomažem Gromom ustvaril serijo performativnih srečanj z gosti.
Loup je zagotovo eden najbolj zanimivih odrskih ustvarjalcev, kar jih videvamo na umetniških prizoriščih v Sloveniji. Njegova prezenca je vedno fascinirajoča, intenzivna, nikoli zgolj bežna, nikoli rutinska. Vedno se nekaj zgodi, vedno nekaj ostane. Popolnoma nerazumljivo je, kako da se tukajšnji koreografi_nje in režiserji_ke ne trgajo zanj, kako da ni nenehno zaseden v najbolj inovativnih umetniških dogodkih. Naj bodo ti veliki ali majhni, njegov nastop gledalca nikoli ne pusti mlačnega, tudi če včasih meji na katastrofo. Nekaj njegovih improvizacij, četudi za oddaljen pogled marginalnih, je bilo nepozabnih. Z Jurijem še ni delal in si je tega soočenja želel.
Jurij Konjar, plesalec, improvizator, koreograf, raziskovalec, pisec, kurator in organizator. Študiral je na PARTS v Bruslju in nato plesal pri Les Ballets C de la B. Delal je z Majo Delak, Janezom Janšo, Borisom Charmatzem, Martinom Kilvadyjem. V 2009 je s projektom Goldbergove Variacije (s katerimi še vedno gostuje) stopil na pot improvizacijskih praks v sodelovanju s S. Paxtonom, L. Nelson in drugimi. L. 2017 je z A. Podrzavnik, J. Šimencom in B. Celarcem začel kolektivni projekt Ponedeljek ob osmih. L. 2020 je sodeloval s Katjo Legin v projektu Ventilator (Sploh).
Večina zgornjih stavkov o Loupu drži tudi za Jurija. To, da se pri nas ne trgajo zanj, ga manj zadeva, ker se (še vedno) neulovljivo seli. Redka priložnost je, da lahko dva taka ustvarjalca vidimo skupaj na odru. Svet se je moral za to skoraj ustaviti …
Etceteral je avdio-vizualni trio, ki se bo za potrebe Neforme skrčil na avdio duo. V preteklem letu so izdali izvrstno ploščo Ama-gi z žmohtno poliritmično elektro-akustično muziko. Hkrati retro in avant. Avtohtoni slovenski afro-futurizem?!
Boštjan Simon je v nekem intervjuju omenil, da so njihove kompozicije večkrat plod improvizacij. In tu se je začela radovednost- kako zveni njihova glasba v nastajanju? So mašine s katerimi Boštjan sintetizira zvok saksofona in bobnov dovolj gibke za suvereno improvizacijo v živo? Ali jih ravno nepredvidljivost dela še bolj vznemirljive za uporabo v improvizacijskem kontekstu?
Marek Fakuč je Novogoričan, ki pa trenutno živi in ustvarja v Ljubljani.
V NG je sodeloval v Kombu Zlatka Kaučiča, pri katerem je tudi zaključil šolanje. Kot solist je glasbo skozi improvizacijo ustvarjal v raznih pesniških in galerijskih ambientih.
V zadnjem desetletju je sodeloval z glasbeniki oz. skupinami kot so: Ikebana, Kino za dva, Buh Blues, RecycleMan (ex Ali En), Srečna mladina, Natriletno kolobarjenje s praho in Nevarna razmerja.
Najnovejše zasedbe so avdio vizualni trio Etceteral z Boštjanom Simonom in Lino Rica, avantgardna Marta Fakuch in improvizativni duo PRO POLIS z vsestransko Tiso Nežo Herlec.
Boštjan Simon je diplomirani filozof in glasbenik. Po koncu šolanja na konservatoriju v Amsterdamu smo ga redno spremljali v intrigantnih eksperimentalnih in progresivnih jazzovskih in rockovskih zasedbah npr. Velkro, Litošt, Trus!, There be monsters.
Sodeloval je s številnimi domačimi in tujimi glasbeniki npr. Zlatkom Kavčičem, Evanom Parkerjem, Trevorjem Wattsom..., pa tudi z nekaterimi orkestri ( RTV Slovenija, Orkester brez meja, Trieste early jazz Orchestra, Big band Nova).
