Neforma #113
22. 10. 2024 ob 20h, Španski borci
ustvarjajo in izvajajo: Tina Valentan, Barbara Kanc, Iztok Koren in Denis Oprešnik
Neforma
se bliža in tokrat na kup privabi štiri. Nobenega štirinožca, nobene
policajke. Eni laiki, druge nagrajene, eni brenkajoči, druge mirujoče.
Strune in telesa.
Komunicirali in ignorirali se bodo Tina Valentan, Barbara Kanc, Iztok Koren in Denis Oprešnik.
O teoriji strun in nebesnih telesih!
Ljudje
se bojijo medvedov, medvedi pa se bojijo ljudi. Kdo je nevarnejši?
Našamponirano dekle se ravno pripravlja, da bi si sprala lase v Soči.
"Da ne bi", jo zmoti neznan glas.
Kakšen
večer, ko sedim na balkonu slišim lisičje krike ali tuljenje šakalov,
povečini pa trenje gum na asfaltu. Ali tudi ti razmišljaš o ljubljenju,
ko čakaš v kilometrski koloni? Povabljeni rečejo
"Pridem, seveda!", potem pa ne duha ne sluha. Je kriva nenadna vremenska
sprememba, si rečem. Pa medvedi imajo več miru, če se jih ljudje
bojijo, si rečem.
Tina Valentan, diplomantka
amsterdamske Akademije za ples in gledališče, že vrsto let deluje na področju
sodobnega plesa. Kot avtorica se najraje prepusti ustvarjanju intimnih solov,
ki odražajo njeno humorno, animalično, ironično in igrivo ustvarjalno silo. Kot
plesalko/performerko so jo najbolj zaznamovala sodelovanja s Snježano Premuš,
z Milanom Tomášikom in Matejo Bučar ter enoletno burleskanje s skupino The
Feminalz. Trenutno študira ekspresivno umetniško terapijo, bazirano na gibu, na
kalifornijskem Inštitutu Tamalpa. Je prejemnica nagrade Ksenije Hribar 2017 za
plesalko/ performerko.
Kdo je
Barbara Kanc?
Barbara je človek, nič bolj ali manj krvava pod kožo kot ostali ljudje. Poleg
tega, da obstaja na Zemlji, v tem času in prostoru deluje na področju
performativne umetnosti, aka je performerka, plesalka, koreografinja in plesna
pedagoginja. Včasih več tega, drugič manj onega in obratno. Ustvarja za odrasle
in vse več (ali trenutno morda največ) tudi za otroke. Že kar nekaj let. Še
vedno velja, da ji pozornost pritegnejo male, skoraj neopazne stvari in
različne oblike navzočnosti. V navideznih preprostostih in neznatnostih se
ustavlja, jih išče in jim daje pomen. Če vas zanima kaj vse in kje ustvarja, jo
lahko najdete na SKI-ju - slovenskem koreografskem imeniku pod geslom:
https://koreografski.info/barbara-kanc/Denis Oprešnik že od malega milozvočno prepeva in igra kitaro - ali samo prepeva ali
samo igra, občasno tudi kombinira - večinoma ob domačem kurišču ali v
prijateljskem krožišču. Kdaj pa kdaj ga lahko slišimo pobrenkavati in
žvrgoleti v tivolskem podhodu pri Iliriji. Njegov glas se je kalil v tem
in onem zboru ali manjši vokalni zasedbi - zdajci je zadovoljen član
glasne druščine Grlenice. Denis ni kitarist purist, pravzaprav poigrava
na različna brenkalca, ki jih je napaberkoval na svojem potovanju skozi
čas.
Iztok Koren,
rojen v prekmurski vasi Beltinci, po poklicu socialni delavec, je
slovenski multiinstrumentalist, ki trenutno živi v Ljubljani. Glasbeno
pot je začel leta 2000 z dinamično-razigrano-melanholično post rock
zasedbo Škm banda, nadaljeval z glasno-ekspresivno-kaotičnim
postindustrijskim noisecore duom Hexenbrutal, širšo prepoznavnost
dosegel z namišljeno-zasanjanim freak folk triom Širom in je poleg
drugih občasnih glasbenih projektov, med “lockdownom” ustvaril tudi
intimno-minimalistično-zen solo projekt pod njegovim imenom. Leta 2024
je ustanovil še mednarodni trio Na tej strani nebes s sočlanoma iz
Belgije. Iztok igra banjo, gembri, balafon, kalimbo, tolkala, bobne,
steel drum, kitaro, sintetizator, morin khuur in efekte.
