Zavod Sploh
Sluhodvod 2023NapovednikArhiv

Sluhodvod 2023

V kontekst soočenja različnih medijev izražanja, procesov in prisotnosti Sluhodvod v letu 2023 izziva pričakovanja občinstva, ki aktivno sodeluje v dogodku. Odprt za mnogotera čitanja in samostojno sestavljanje koherentne celote zastavlja vprašanja o stanju sodobnosti ter preko tematike informacij k razmisleku o njihovi (im)potenci v sodobni družbi. 

The Third Guy - Primož Suič in Ruben Martinez Orio + Stijn Demeulenaere: Tu živijo vsi
13. 1. 2023, Cirkulacija 2
 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Tomaž Grom: Ne misli, da bo kdaj mimo, Kino-uho
26. 1. 2023, Slovenska kinoteka
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Fokus Zlatko Kaučič 
22. 2. 2023, Španski borci
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Görkem Özdemir: An imaginary landscape from the mediterranean riviera - music for cura bağlama and electronics
10. 5. 2023, Hupa Brajdič, v okviru rojstnega dne Radia Študent (RadArt)

Muanis Sinanović: Razglednica z vrzelmi kot gesta integracije

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Tu živijo vsi, 13. 1. 2023, Cirkulacija 2
raziskovanje poslušanja drug drugega

avtorji in izvajalci: The Third Guy (Primož Sukič in Ruben Martinez Orio) in Stijn Demeulenaere

Za trenutek ostanite pri miru. Morda se usedite. Ozrite se okoli sebe, poslušajte, opazujte. Morda je okoli vas glasno, morda tiho, morda se te predstave ne ujemajo. Kaj slišite? Zvoki prihajajo od vsepovsod, iz vseh smeri. Pod pragom vaše zavesti kraj, kraj, ki se vam predstavi. To se zgodi tako z zvokom, ki ga slišite, kot s svetlobo, ki jo vidite. Od vas je odvisno, ali boste tem zvokom dali pomen in jih povezali. Začnete se osredotočati na en zvok in opazite, da je poleg njega še en zvok, morda bolj zanimiv, bolj intriganten. Zvok, ki je skoraj pod pragom vaše pozornosti. In tako poslušate naprej, preskakujete z zvoka na zvok, dokler si ne ustvarite celotnega sveta.

Stijn Demeulenaere in duo The Third Guy predstavljata projekt, v katerem terenski posnetki in glasbeni instrumenti sodelujejo z naravnim zvočnim okoljem nekega kraja. Z interakcijo v realnem času izvajalca ustvarjata plasti zvokov, ki se med seboj prepletajo in ustvarjajo večplastni trialog, povezan z linearnostjo časa in prostora.
S projektom Tu živijo vsi (Everybody Lives Here) želimo ustvariti performans, ki raziskuje zvok prostorov. Delati z zvokom nekega prostora, mu dodati svoje zvoke in z njimi poudariti zvočno identiteto prostorov, v katerih bomo igrali. Z interakcijo med tremi izvajalci in občinstvom želimo ustvariti zvočno okolje, ki raziskuje zvočno bitje krajev, njihovo akustiko, zvočno krajino ter poslušanje občinstva in nas samih.
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ne misli, da bo kdaj mimo
25. 4.–26. 1.
26, 1. 2023, Kino-uho, Slovenska kinoteka 

eksperimentalni / dokumentarni film 75'

scenarij, režija, kamera, montaža, glasba: Tomaž Grompomočnica pri montaži in producentka: Špela Trošt
zahvala: Kristian Božak Kavčič (nasveti pri montaži), Lea Aymard (nasveti pri barvnih korekcijah), Blaž Lukan (besedilo), Matej Stupica (grafika), Ana Jelnikar (prevod besedila)

»Film, ki vseskozi beži, beži pred nečim ali nekom, pred samim sabo ... Film, ki noče biti film, temveč opis, dnevnik poti, dnevov in življenj, ki so ušla, ki so ušli nadzoru, življenju samemu ... Kar je, beži, a beži tudi tisto, česar ni, in v nobenem od njiju ni nič romantičnega, še posebej pa ne boga ... Morda le čas, ki ga glasba, ki dominira nad begom, odšteva ... Odšteva? Šteje? Meri? Ne, uteleša, čeprav se zdi, da je čas nem, v tišini teče in porojeva in ugonablja oblike: bivanje sámo ...« Blaž Lukan
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Fokus Zlatko Kaučič, 22. 2. 2023, Španski borci
Koncert ob 70. obletnici rojstva Zlatka Kaučiča

avtorji in izvajalci: Zlatko Kaučič + Jošt Drašler, Tomi Novak, Gal Furlan, Anton Lorenzutti, Žiga Ipavec, Timi Vremec, Boštjan Simon, Robi Erzetič, Ajk Vremec, Cene Resnik, Vid Drašler, Igor Bezget, Tomaž Grom, Agusti Fernandez

Non multa, sed multum, nas učijo Stari, in ta namig vsake toliko odzveni (ali zgolj huškne) skoz naša življenja. Ko družno z Zlatkom Kaučičem praznujemo njegovih sedemdeset let, pa nas prešine spoznanje, da je on – kajpak povsem v skladu s svojo unikatno osebo – ta klic k modrosti doumel, razvil, pregnetel, ignoriral precej po svoje. Seveda je bilo v Zlatkovih sedmih desetletjih največ mnoštva enega: glasbe, godbe, muzike, o tem ni nikakršnega dvoma. A že na tem osnovnem področju so se orodja, pripomočki, inštrumentarij od bobna, činel, od osnovne bobnarske baterije sčasoma namnožili, se po notranji oziroma špilavski potrebi spet zožili, se razmestili po tleh, po preprogi; nabirali, selili in razmetavali so se objekti, igračke, najdrobnejša in čudaška tolkala, pišuke, citre, elektrofonske mašince; zdaj krepkejši udarec zdaj občutljivejša roka sta se dotaknila raznolikih prostorov med umetniško galerijo in špelunko, jih komaj slišno pobožala ali v besu zavrnila, se soočila s preštevilnimi odrskimi karakterji, laboratorijskimi, klubskimi in festivalskimi situacijami.
 
Med davnim nebogljenim eksistenčnim krikom na ulici zahodne Evrope in velikim domačim državnim priznanjem je minilo devet življenj. In znotraj tega mnoštva enega (Zlatkove glasbe, godbe, muzike) so se dejavnosti kakor sami objekti prav tako razmahnile; intuicija in ljubezen do osnovnega početja sta prerasli v institucijo, ki je naravnost morala biti visoko organizirana. Osupli spričo spoznanja, da se je ljubezen do »enega in edinega« multiplicirala, a obenem zadržala bistvo z bogastvom kolorita (Zlatko Kaučič gre, navsezadnje, v tisto kategorijo muzičistov, ki ta svet zna, mora in hoče barvati), lahko ugotovimo tole: Mar bi ne bilo že povsem dovolj, da se en in isti človek ukvarja samo z dobrososedskimi razmerji do Italije? Mar bi ne zadoščalo že zgolj pedagoško delo, vzgoja, ostra, kritična, včasih zadirčna, a vsekakor srčna naklonjenost do mlajših kolegov, kolegic? Večina ljudi bi se ne zmogla niti lotiti katerega od omenjenih poslanstev niti ne pomisliti na zmožnosti priročnih orodij za delanje muzike, kaj šele, da bi realizirala vsaj eno. Toda v Zlatkovem življenju je bil in je čas za marsikaj. Če kdo, bo predan muzičist vedel, kaj je to čas; kako se odmeri.
 
In ko se bo kmalu, za svoj rojstni dan, Zlatko Kaučič znova pojavil pred nami, bomo najprej (če le hočemo) zapazili tisti neskončni trenutek, ki se rad zariše na razgaljeno improvizatorjevo obličje in telo: Kako začeti, da ne ponovim klišeja, žargona? Kako začeti, da bo nadaljevanje spet in vedno znova drugačno? Najboljši to znajo. A pred tem mora miniti nebroj neskončnih trenutkov, v katerih se prepustijo sami sebi, da jih lahko sprejme tudi poslušalstvo. In že spet bomo s Spinozo motrili, kako in v katerih razsežnostih se potem, med špilom, artikulirajo ideje telesa, obenem pa spoznavali, zakaj je skladje med spontanostjo in organiziranostjo tako težko dosegljivo, (u)bežno, dano kvečjemu skoz momente.
 
Miha Zadnikar      

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni