Zavod Sploh
ZvokotokNapovednikArhivKritikaFotografija

Zvokotok

cikel sodobne komponirane glasbe 

Zvokotok se posveča sodobni komponirani glasbi. Zanj je značilna raziskava kompozicijskih postopkov, pogosto v povezavi z glasbeno tehnologijo. Spodbuja in združuje samosvoje zvočne jezike, izvedbeno inovativnost in premeščanje sodobne kompozicije v nove prostorske in koncertne forme. 
Zvokotok povezuje prostore ustaljenega institucionalnega umetniškega delovanja s prostori dinamičnega delovanja nevladnih organizacij. Vzpostavlja neobremenjen prostor dialoga in presega umetno razmejitev med področji in prizorišči umetniškega delovanja.

Program v letu 2023 snuje Nina Dragičević.

V letu 2023 bomo v ciklu Zvokotok širili koncepcije in domet zvočnega: ne bomo se ustavljali pri redukciji avditornega kot izključno glasbenega, prav tako ne bomo posegali zgolj v zvočnost kot vsenavzočnost, temveč širili objekt izvora zvoka. V središče bomo postavili zvočni potencial kulturnih, lahko bi rekli tudi civilizacijskih produktov, kot sta tekst (in zato seveda tudi intertekstualnost) in vizualno. Iz teksta seva zvok. Iz podobe prav tako. 20. in nato 21. stoletje sta v polje med ekstremna pola kompozicija in ‘čista’ improvizacija postavila tekstovno in vizualno (grafično) kompozicijo ter s tem pretresla razmerje med skladateljem in izvajalcem. Če je notni zapis predvideval, da se bosta skladatelj in izvajalec kar se da natančno razumela, z novimi pristopi k artikulaciji glasbene zamisli to ni več le malo verjetno, temveč predvsem ni nujno. Na eni strani: odpoved zapovedanju. Na drugi: odpoved sledenju zapovedi. A tudi odpoved prekinitvi vezi v imenu samostojnosti. Odpoved atomizmu. Odpoved totalnosti. Sprostitev. Zagovarjali bomo, da sta tekstovna in/ali grafična kompozicija mesto humanističnega stika par excellence. Tega pa še kako potrebujemo.

Cikel sestavlja pet koncertnih večerov, torej izvedbo najmanj petih skladb. Ker pa tekstovna in vizualna kompozicija širita polje interpretacije – in sicer tako zelo, da interpretu dopuščata skladateljsko vlogo (celo spodbujata jo) –, lahko rečemo, da z vsako izvedbo nastane nova skladba, a ne povsem, saj gre obenem za interpretacijo točno določene kompozicije. Zato bo, kjer bo to mogoče, na posameznem koncertu posamezna skladba (njen tekstovni ali vizualni zapis) izvedena večkrat, a vsakič z drugo izvajalsko zasedbo, se pravi vsakič na novo. V določenem smislu bomo torej opazovali ne samo izvedbo, ampak nastanek (vsakič druge) skladbe. Nastajanje neavtoritarnega sistema komunikacije.


Program snovali:
2014 - Nina Prešiček, Bojana Šaljić Podešva, Luka Juhart
2015 - Nina Prešiček, Bojana Šaljić Podešva, Luka Juhart
2016 - Tomaž Grom
2017 - Jonas Kocher
2018 - Tomaž Grom
2019 - Primož Trdan
2020 - Mauricio Valdés San Emeterio 
2021 - Luka T. Zagoričnik
2022 - Steven Loy  

Primož Trdan: Komponirati šum, pred koncertom Black Page Orchestra, 15.5.2019

Seznam vseh Zvokotokov

27.8.2020

Zvokotok - Tilen Lebar: Emancipacije

27. 8. Zvokotok – Stara vojašnica Vrhnika ob 20h

Tilen Lebar: Emancipacije

Z vsakim plastificiranjem omogočamo hermetično zapiranje prostora, ki ohranja in preprečuje
zunanjim dejavnikom okolja, da bi kakorkoli vplivali na določeno snov, materijo ali subjekt. Med
izvzemanjem konteksta ohranitve lastnega sestava ali zgradbe le to podkrepimo in privedemo do
nedefinirane strukture. Ali lahko plastificiramo papir do te mere, da prevzame polne lastnosti
plastike? Ali lahko plastificiramo sébstvo do te mere, da se identificiramo s subjektom plastike,
ki nam omogoča vodoodpornost in zračno neprepustnost? Ali lahko plastificiramo lastno
subjektivno do te mere, da spremljamo okolje na omejen način in ga ne poskušamo zavestno
dojemati kot svojega ter pri tem ne opazimo miljé, ki smo ga pustili? Potemtakem proces, ki smo
ga povzročili že sam doprinese k notranjemu izkustvu in s tem človeka z vsakim iztrgom iz le tega
pripravi k zaznavanju okolja.
Tokratna zvočna instalacija premleva prav to možnost soničnega plastificiranja, ki z alienacijo
oddaljuje zvok od lastnega primarnega izvora in z dopuščanjem tovrstne abstraktnosti gradi na
ignoranci subjektivnega, ki je primarni posneti zvok privedlo do granulacije materiala in s tem
omogočilo vpogled v zrnca same provenience. Nedefinirane strukture tovrstnega plastificiranja
prinašajo enovitost posameznih primarnih izvorov v lastno kompleksno zgradbo, ki v
celoti preprečuje transparentnost same forme. Kar lahko prepoznavamo, so izolirana zrnca
razširjenega jaza, ki se širi v nezavedno in nas zapira v sam prostor inštalacije. Prisluhni. Ne
analiziraj, sugeriraj, ne identificiraj se. Zaplavaj. Ne vzpostavljaj ločnice med zavednim in
nezavednim, postavi enovit indiferenten Drugi svet.

Zvokotok kurira Mauricio Valdés San Emeterio

Kritika

pokaži vse

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni