Zavod Sploh
ZvokotokNapovednikArhivKritikaFotografija

Zvokotok

cikel sodobne komponirane glasbe 

Zvokotok se posveča sodobni komponirani glasbi. Zanj je značilna raziskava kompozicijskih postopkov, pogosto v povezavi z glasbeno tehnologijo. Spodbuja in združuje samosvoje zvočne jezike, izvedbeno inovativnost in premeščanje sodobne kompozicije v nove prostorske in koncertne forme. 
Zvokotok povezuje prostore ustaljenega institucionalnega umetniškega delovanja s prostori dinamičnega delovanja nevladnih organizacij. Vzpostavlja neobremenjen prostor dialoga in presega umetno razmejitev med področji in prizorišči umetniškega delovanja.

Program v letu 2022 snuje Steven Loy.

Serija z naslovom Chiaroscuro predstavlja pet koncertov na temo svetlobe, tako v dobesednem smislu kot tudi metaforično: svetloba kot medij in posrednik zgodbe in čustev, svetloba kot znanje, svetloba kot intuicija, luč kot dobesedni in duhovni vodnik, svetloba kot optimizem ...

Izvajalci so člani ansambla Neofonía (ki ga sestavljajo domači glasbeniki s strastjo do nove glasbe) in gostujoča umetnica Małgorzata Walentynowicz, pianistka, specializirana za novo glasbo, ki živi/deluje v Gdánsku in Kölnu.


Program snovali:
2019 - Primož Trdan
2020 - Mauricio Valdés San Emeterio
2021 - Luka T. Zagoričnik

Primož Trdan: Komponirati šum, pred koncertom Black Page Orchestra, 15.5.2019

Seznam vseh Zvokotokov

27.8.2020

Zvokotok - Tilen Lebar: Emancipacije

27. 8. Zvokotok – Stara vojašnica Vrhnika ob 20h

Tilen Lebar: Emancipacije

Z vsakim plastificiranjem omogočamo hermetično zapiranje prostora, ki ohranja in preprečuje
zunanjim dejavnikom okolja, da bi kakorkoli vplivali na določeno snov, materijo ali subjekt. Med
izvzemanjem konteksta ohranitve lastnega sestava ali zgradbe le to podkrepimo in privedemo do
nedefinirane strukture. Ali lahko plastificiramo papir do te mere, da prevzame polne lastnosti
plastike? Ali lahko plastificiramo sébstvo do te mere, da se identificiramo s subjektom plastike,
ki nam omogoča vodoodpornost in zračno neprepustnost? Ali lahko plastificiramo lastno
subjektivno do te mere, da spremljamo okolje na omejen način in ga ne poskušamo zavestno
dojemati kot svojega ter pri tem ne opazimo miljé, ki smo ga pustili? Potemtakem proces, ki smo
ga povzročili že sam doprinese k notranjemu izkustvu in s tem človeka z vsakim iztrgom iz le tega
pripravi k zaznavanju okolja.
Tokratna zvočna instalacija premleva prav to možnost soničnega plastificiranja, ki z alienacijo
oddaljuje zvok od lastnega primarnega izvora in z dopuščanjem tovrstne abstraktnosti gradi na
ignoranci subjektivnega, ki je primarni posneti zvok privedlo do granulacije materiala in s tem
omogočilo vpogled v zrnca same provenience. Nedefinirane strukture tovrstnega plastificiranja
prinašajo enovitost posameznih primarnih izvorov v lastno kompleksno zgradbo, ki v
celoti preprečuje transparentnost same forme. Kar lahko prepoznavamo, so izolirana zrnca
razširjenega jaza, ki se širi v nezavedno in nas zapira v sam prostor inštalacije. Prisluhni. Ne
analiziraj, sugeriraj, ne identificiraj se. Zaplavaj. Ne vzpostavljaj ločnice med zavednim in
nezavednim, postavi enovit indiferenten Drugi svet.

Zvokotok kurira Mauricio Valdés San Emeterio

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni