Zavod Sploh
ZvokotokNapovednikArhivKritikaFotografija

Zvokotok

cikel sodobne komponirane glasbe 

Zvokotok se posveča sodobni komponirani glasbi. Zanj je značilna raziskava kompozicijskih postopkov, pogosto v povezavi z glasbeno tehnologijo. Spodbuja in združuje samosvoje zvočne jezike, izvedbeno inovativnost in premeščanje sodobne kompozicije v nove prostorske in koncertne forme. 
Zvokotok povezuje prostore ustaljenega institucionalnega umetniškega delovanja s prostori dinamičnega delovanja nevladnih organizacij. Vzpostavlja neobremenjen prostor dialoga in presega umetno razmejitev med področji in prizorišči umetniškega delovanja.

Program v letu 2023 snuje Nina Dragičević.

V letu 2023 bomo v ciklu Zvokotok širili koncepcije in domet zvočnega: ne bomo se ustavljali pri redukciji avditornega kot izključno glasbenega, prav tako ne bomo posegali zgolj v zvočnost kot vsenavzočnost, temveč širili objekt izvora zvoka. V središče bomo postavili zvočni potencial kulturnih, lahko bi rekli tudi civilizacijskih produktov, kot sta tekst (in zato seveda tudi intertekstualnost) in vizualno. Iz teksta seva zvok. Iz podobe prav tako. 20. in nato 21. stoletje sta v polje med ekstremna pola kompozicija in ‘čista’ improvizacija postavila tekstovno in vizualno (grafično) kompozicijo ter s tem pretresla razmerje med skladateljem in izvajalcem. Če je notni zapis predvideval, da se bosta skladatelj in izvajalec kar se da natančno razumela, z novimi pristopi k artikulaciji glasbene zamisli to ni več le malo verjetno, temveč predvsem ni nujno. Na eni strani: odpoved zapovedanju. Na drugi: odpoved sledenju zapovedi. A tudi odpoved prekinitvi vezi v imenu samostojnosti. Odpoved atomizmu. Odpoved totalnosti. Sprostitev. Zagovarjali bomo, da sta tekstovna in/ali grafična kompozicija mesto humanističnega stika par excellence. Tega pa še kako potrebujemo.

Cikel sestavlja pet koncertnih večerov, torej izvedbo najmanj petih skladb. Ker pa tekstovna in vizualna kompozicija širita polje interpretacije – in sicer tako zelo, da interpretu dopuščata skladateljsko vlogo (celo spodbujata jo) –, lahko rečemo, da z vsako izvedbo nastane nova skladba, a ne povsem, saj gre obenem za interpretacijo točno določene kompozicije. Zato bo, kjer bo to mogoče, na posameznem koncertu posamezna skladba (njen tekstovni ali vizualni zapis) izvedena večkrat, a vsakič z drugo izvajalsko zasedbo, se pravi vsakič na novo. V določenem smislu bomo torej opazovali ne samo izvedbo, ampak nastanek (vsakič druge) skladbe. Nastajanje neavtoritarnega sistema komunikacije.


Program snovali:
2014 - Nina Prešiček, Bojana Šaljić Podešva, Luka Juhart
2015 - Nina Prešiček, Bojana Šaljić Podešva, Luka Juhart
2016 - Tomaž Grom
2017 - Jonas Kocher
2018 - Tomaž Grom
2019 - Primož Trdan
2020 - Mauricio Valdés San Emeterio 
2021 - Luka T. Zagoričnik
2022 - Steven Loy  

Primož Trdan: Komponirati šum, pred koncertom Black Page Orchestra, 15.5.2019

Seznam vseh Zvokotokov

12.10.2020

Zvokotok: Amacher, Ferreira, Schimana / Mesto Žensk

Zvokotok: 12. 10. 20.00–23.00 Cankarjev dom, Štihova dvorana
Maryanne Amacher, Beatriz Ferreyra, Elisabeth Schimana

Pred koncertom bo ob 18.30 Lona Gaikis v Stekleni dvorani Lili Novy predstavila knjigo Hidden Alliances – versteckt verbunden (Skrite naveze).

Interpretacije elektroakustične glasbe iz preteklosti in sedanjosti

Maryanne Amacher: Remainder [odlomek] (14′55′′)
Delo Maryanne Amacher je predvidelo številna zanimanja zvočne umetnosti 21. stoletja. Skupina Merce Cunningham Dance Company je njeno elektroakustično skladbo Remainder (Ostanek, 1976) naročila za delo Torse (Torzo), pozneje pa je bila vključena tudi v film Charlesa Atlasa z istim naslovom. Poslušali bomo odlomek iz skladbe.

Beatriz Ferreyra: Un fil invisible (18′00′′)
Kompozicija argentinske elektroakustične skladateljice Beatriz Ferreyra Un fil invisible (Nevidna nit, 2009) je posvečena francoski skladateljici Christine Groult. Delo so navdahnile različne stopnje srednjeveške alkimije. Alkimija je postopek preobrazbe, njen predmet pa je alkimist sam. Tu je postopek neločljivo povezan s preobrazbo zvokov in temeljne strukture skladbe. 

Elisabeth Schimana: Into the Sun, večkanalno delo (pribl. 30′00′′)
Od leta 1960 dalje vemo, da Sonce oscilira. Helioseizmologija je veda o valovih, ki oscilirajo skozi Sonce, in z njo astrofiziki razvijajo izjemno natančne profile razmer v njegovi notranjosti. Navdih za umetniško delo je zamisel, da je Sonce velikansko rezonirajoče telo za zvočne valove, ki potujejo v njegovo notranjost in se odbijajo, in zavedanje, da lahko z opazovanjem procesov na in v Soncu gledamo v preteklost – kar je paradoks pri delu z medijem zvoka, saj tega lahko izkusimo le v sedanjosti. Into the Sun (V Sonce) je novo delo, ki ga je naročil Zavod Sploh (Mauricio Valdes San Emeterio).


Spremljajte nas
in ostanite obveščeni