Zavod Sploh
ZvokotokNapovednikArhivKritikaFotografija

Zvokotok

cikel sodobne komponirane glasbe 

Zvokotok se posveča sodobni komponirani glasbi. Zanj je značilna raziskava kompozicijskih postopkov, pogosto v povezavi z glasbeno tehnologijo. Spodbuja in združuje samosvoje zvočne jezike, izvedbeno inovativnost in premeščanje sodobne kompozicije v nove prostorske in koncertne forme. 
Zvokotok povezuje prostore ustaljenega institucionalnega umetniškega delovanja s prostori dinamičnega delovanja nevladnih organizacij. Vzpostavlja neobremenjen prostor dialoga in presega umetno razmejitev med področji in prizorišči umetniškega delovanja.

Program v letu 2023 snuje Nina Dragičević.

V letu 2023 bomo v ciklu Zvokotok širili koncepcije in domet zvočnega: ne bomo se ustavljali pri redukciji avditornega kot izključno glasbenega, prav tako ne bomo posegali zgolj v zvočnost kot vsenavzočnost, temveč širili objekt izvora zvoka. V središče bomo postavili zvočni potencial kulturnih, lahko bi rekli tudi civilizacijskih produktov, kot sta tekst (in zato seveda tudi intertekstualnost) in vizualno. Iz teksta seva zvok. Iz podobe prav tako. 20. in nato 21. stoletje sta v polje med ekstremna pola kompozicija in ‘čista’ improvizacija postavila tekstovno in vizualno (grafično) kompozicijo ter s tem pretresla razmerje med skladateljem in izvajalcem. Če je notni zapis predvideval, da se bosta skladatelj in izvajalec kar se da natančno razumela, z novimi pristopi k artikulaciji glasbene zamisli to ni več le malo verjetno, temveč predvsem ni nujno. Na eni strani: odpoved zapovedanju. Na drugi: odpoved sledenju zapovedi. A tudi odpoved prekinitvi vezi v imenu samostojnosti. Odpoved atomizmu. Odpoved totalnosti. Sprostitev. Zagovarjali bomo, da sta tekstovna in/ali grafična kompozicija mesto humanističnega stika par excellence. Tega pa še kako potrebujemo.

Cikel sestavlja pet koncertnih večerov, torej izvedbo najmanj petih skladb. Ker pa tekstovna in vizualna kompozicija širita polje interpretacije – in sicer tako zelo, da interpretu dopuščata skladateljsko vlogo (celo spodbujata jo) –, lahko rečemo, da z vsako izvedbo nastane nova skladba, a ne povsem, saj gre obenem za interpretacijo točno določene kompozicije. Zato bo, kjer bo to mogoče, na posameznem koncertu posamezna skladba (njen tekstovni ali vizualni zapis) izvedena večkrat, a vsakič z drugo izvajalsko zasedbo, se pravi vsakič na novo. V določenem smislu bomo torej opazovali ne samo izvedbo, ampak nastanek (vsakič druge) skladbe. Nastajanje neavtoritarnega sistema komunikacije.


Program snovali:
2014 - Nina Prešiček, Bojana Šaljić Podešva, Luka Juhart
2015 - Nina Prešiček, Bojana Šaljić Podešva, Luka Juhart
2016 - Tomaž Grom
2017 - Jonas Kocher
2018 - Tomaž Grom
2019 - Primož Trdan
2020 - Mauricio Valdés San Emeterio 
2021 - Luka T. Zagoričnik
2022 - Steven Loy  

Primož Trdan: Komponirati šum, pred koncertom Black Page Orchestra, 15.5.2019

Seznam vseh Zvokotokov

17.12.2022

Zvokotok: Miha Haas, Marjan Peternel, Nika Tkalec, Jasmina Raković

ZVOKOTOK
17. December ob 20:00, Palača Kazina, Ljubljana
 
Program:
1. Julius Eastman: Evil Nigger
2. Milko Lazar: 4 Pianos
3. Julius Eastman: Gay Guerrilla
 
Izvajajo:
Miha Haas, Marjan Peternel, Nika Tkalec, Jasmina Raković
 
Program Zvokotoka je v letu 2022 zasnoval Steven Loy.
 
Zgodovina je lahko kruta do skladateljev, ki so bili morda uspešni za časa svojega življenja, lahko pa tudi popravi krivico tistim, čigar edinstvena ustvarjalnost v času njihovega življenja ni dobila zasluženega priznanja. 17. decembra bodo lahko poslušalci v Sloveniji prvič v živo slišali glasbo enega najbolj nepravično prezrtih skladateljev v zadnjih stotih letih.
 
Julius Eastman je bil skladatelj, pianist, vokalist in performer, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja deloval v New Yorku. Bil je tudi odkrit homoseksualec in Afroameričan, ki je ustvarjal na področju, kjer so prevladovali belci. Njegovo zelo prepoznavno glasbo lahko uvrstimo med "postminimalizem", in to v času, ko se je sam minimalizem šele začenjal. Pravzaprav je bil eden prvih skladateljev, ki je klasične elemente in izraznost združeval z neposrednostjo pop glasbe in jo zapisoval tako, da je izvajalcem omogočal popolno svobodo pri oblikovanju materiala, da bi ustvaril tako imenovano "organsko glasbo". Kljub relativni slavi, ki jo je na začetku kariere doživel zlasti kot vokalist, je Eastman leta 1990 pri 49. letih umrl kot brezdomec in brez denarja.
 
Eastmanova glasba ni podobna ničemur, kar bi kdaj koli prej slišali: močna, neposredna, ambiciozna, čustveno zapletena in popolnoma nepozabna. Občudujejo jo tako klasični kot pop glasbeniki in vsi vmes. To je glasba, ki brez težav in uspešno briše žanrske meje in se dotika bistva tega, kar lahko glasba pomeni.
 
Zvokotok bo 17. decembra v prenovljeni Kazinski palači ljubljanske Akademije za glasbo prvič V Sloveniji predstavil dve Eastmanovi pomembni deli: Evil Nigger in Gay Guerrilla. Na koncertu, ki ga na štirih klavirjih izvajajo Miha Haas, Marjan Peternel, Nika Tkalec in Jasmina Raković, bo na sporedu tudi delo 4 Pianos Milka Lazarja. Te redke priložnosti, da Eastmanovo glasbo slišite v živo v Ljubljani, ne smete zamuditi.
 
več informaciji o Eastmanu: Julius Eastman - Wikipedia, https://en.wikipedia.org/wiki/Julius_Eastman
Produkcija: Zavod Sploh
Partnerja: Japan Piano Center in Akademija za glasbo Ljubljana
 

Kritika

pokaži vse

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni