Spet smo tu, ne
da bi točno vedeli, kam gremo. Ampak vemo,
zakaj. Ker nas zvok premika, draži in druži.(Ne)poslušno je
festival poslušanja. In tistega, kar se zgodi, ko prisluhneš nečemu, česar nisi
pričakoval. Glasba, ki se upira enoznačnosti in zazveni na robovih oceanov (kot pravi Primož Čučnik v eni od svojih pesmi).
Ekipa tolkalcev
in tolkalk bo pod vodstvom Simona Klavžarja v skladbi Timber Michaela Gordona
lesovino zagnala v gibanje. Jazia – trio glasbenikov Salwa Jaradat, Cham
Saloum in Ali Al-Hout – bo odkrival palestinsko tradicijo. Burkhard Beins, Tony
Elieh in Maurice Louca (Marmalsana) bodo napeli živce z akustičnim dialogom med
bobni, basom in kitaro. Italijanski
kontrabasist Daniele Roccato bo z mikrotonalnimi niansami in spektralnimi
resonancami, pri čemer uporablja flažolete, večglasja in različne preparacije,
oslikal, da lahko glasbeni inštrument
zveni kot glas, ki diha, šepeta, kriči
in pripoveduje. Belgijsko-nigerijska basistka Farida Amadou in panamsko-ameriški
trobentač Aquiles
Navarro v repeticijah in dinamičnih ter nepričakovanih
premikih lahko zazvenita kot udarni resonator, ki sikajoče eksplodira ali se
raztopi v subtilnem šelestu. Trio Vesne Pisarović, Tonyja Bucka in Noëla Akchotéja
se bo z razgradnjo, predelavo in rekonstrukcijo pesmi spraševal, kaj sploh je
skladba. Poleg nastopa udeležencev glasbene delavnice še zasedba Thuluth: Magda
Mayas, Ute Wassermann in Raed Yassin, ki išče napetosti med tišino in kaosom,
med akustično občutljivostjo in elektronsko intenziteto.
(Ne)poslušno
prinaša vprašanja, tresljaje, gibe, napetost, prostor za presenečenje,
spoznavanje in druženje. Pridi. Prisluhni. Ali pa tudi ne.
Tomaž Grom,
umetniški vodja festivala
No, sicer pa takole:
(Ne)poslušno je
najboljši festival na svetu. Kot vsako leto tudi letos pričakujemo:
najvirtuoznejše in najvznemirljivejše izvajalke in izvajalce, svetovne zvezde,
ki nastopajo v najprestižnejših dvoranah sveta, so trenutno celo eni najboljših
na svetu, poleg tega pa tudi nekateri ali kar vsi po vrsti eni največjih
živečih (verjetno lahko upoštevamo tudi že preminule) skladateljev in
skladateljic, ki v zadnjem času polnijo največje odre in so nasploh tudi
popolnoma zmagoviti. Aja, pa še: najbolj
cenjeni, vrhunski, najnaprednejši, legendarni, mojstrski, veličastni in
izjemni. Skratka, (Ne)poslušno vas
bo popeljalo na nepozabno glasbeno
popotovanje, ki ga nikakor ne smete zamuditi, hehehe.
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
(Ne)poslušno se
ukvarja z uprizarjanjem, razvojem, reflektiranjem in širjenjem
raziskovalnih praks v glasbi in zvočenju. Sklop
raznovrstnih dogodkov, srečevanja, predstavljanja založniške dejavnosti,
udejanjanje mednarodnih mreženj in diskusije za šankom večplastno
naslavljajo to pestro ustvarjalno polje. (Ne)poslušno druži gostujoče
glasbenike, zainteresirane domače ustvarjalce,
publiko in strokovno javnost. Kot tak ni zgolj festival določene
glasbe, marveč je tudi in predvsem udejanjanje
odprtosti, sodelovanja in fleksibilnosti.
(Ne)poslušno je prostor
izmenjav, kjer se na koncertih, delavnicah, predavanjih in v drugih
formah križajo raznovrstne mejne glasbene prakse.
Nagrada za najboljši glasbeni plakat, 16. Festival Tresk
Matej Stupica – Neposlušno (2024)
To ni le plakat, ki z igrivim, hudomušnim in nekoliko surovim pristopom (zdaj že značilnim za Neposlušno) uspešno komunicira in promovira dotični glasbeni dogodek. Je plakat, ki preseneti in zadane v srce z izjemno spretno umeščenim sporočilom, ki ne govori zgolj o festivalu samem,
pač pa naslavlja širšo družbeno problematiko. Navdušilo nas je, kako izpolnjuje oba pola, ki ju pogosto naslavljamo, ko govorimo o plakatu kot mediju – deluje pri hitrem in razumljivem prenosu sporočila (vabilo na glasbeni dogodek), hkrati pa ne deluje zgolj instantno, saj pozornemu opazovalcu ponuja še globlje sporočilo. S tem uspešno opravlja tako osnovno funkcijo promocije kot tudi funkcijo osveščanja.