Ritmi prisotnosti

Umetniški raziskovalni projekt
Avtor: Tao G. Vrhovec Sambolec
Ritmi prisotnosti (2015)
Brati stanleyja brouwna (2015–2016)
Neslišano (2016)
Postavitev Ritmi prisotnosti tvorita dve veliki talni površini. Ena je diskretno postavljena na nerazkriti lokaciji, druga pa v galerijskem prostoru. Po velikosti in obliki sta površini identični. Tla na nerazkriti lokaciji zaznavajo človeške korake ter pošiljajo njihove časovne in prostorske informacije v razstavni prostor, kjer mreža skritih mehaničnih tolkal po poteh daljinsko zaznanih korakov pod površjem nevidno topota njihove ritme ...

Razvoj programske in strojne opreme: Mr. Stock Interfaces
Mizarska dela: Seamus Cater, Aleš Bracović Strmec
Pokrovitelji: Future-Shape GmbH. Tremba GmbH, Showbots Engineering Gmbh
Posebna zahvala Jamesu Beckettu

20.11.–15.12.2015, galerija Errant bodies Berlin, Nemčija
1.–21.9.2016, Rom8 Project Space Bergen, Norveška
18.11.–9.12.2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana

Delo Brati stanleyja brouwna naslavlja tematike vsakdanje hoje, merjenja, arhiviranja, branja in ritmične časovnosti.
Skozi branje umetniške knjige my steps 12.12.2005–1.1.2006 projekt vzpostavi odnos z opusom konceptualnega umetnika Stanleyja Brouwna (Surinami/Nizozemska), katerega številna dela naslavljajo (neiz)merljivost in materialnost razdalj in njihovo arhiviranje skozi proces štetja lastnih korakov.
Pričujoče delo preizprašuje razumevanje zapisane dokumentacije vsakdanje aktivnosti kot nekaj, kar je vezano izključno na preteklost in skozi proces po-uprizarjanja (re-enactment) predlaga branje arhiva kot (na)vodilo. S to gesto arhiv umesti izven poteka časa in mu omogoči dvojno časovno naravnanost – v preteklost in v prihodnost hkrati.
Projekt vsebuje tri elemente: knjigo my steps 12.12.2005–1.1.2006 umetnika Stanleyja Brouwna, nevidno akcijo Taa G. Vrhovca Sambolca ter postavitev, ki knjigo in akcijo znova “osedanja” kot nejasno in skrivnostno ritmično navodilo, sugestijo, normo ali oporo za gibanje, refleksijo ali poslušanje.
Knjiga stanley brouwn – my steps 12.12.2005–1.1.2006 vsebuje enaindvajset strani, na vsaki strani je zapisan datum in število korakov. Sambolec bere pričujočo knjigo tako, da v obdobju enaindvajsetih dni vsak dan prehodi točno navedeno število korakov in obenem z napravo beleži njihove ritme. Postavitev vsebuje knjigo in modificran metronom, ki tik-taka zabeležene ritme Sambolčevih korakov.
Skozi aktivnost vpisovanja besedila v lastno telo Sambolec naseli Brouwnov arhiv z lastno prisotnostjo. Odmerjena hoja tako konkretizira natisnjeno število korakov s tem, da jih prenese nazaj v vsakdanjost, od koder le-ti izvirajo. Če Brouwnov arhiv morda nakazuje prehojeno razdaljo in tako vabi bralca, da si zamišlja to razdaljo, katere merilna enota je neznana spremenljivka – Brouwnov korak, Sambolčevo branje to (ne)določeno razdaljo umesti v dimenzijo časa – v ritem in trajanje.
Zabeležena časovnost korakov tvori nov nevidni digitalni arhiv ritmov, skozi variacije katerih odmeva Sambolčeva prehojena pot, njegove namere kot tudi prostorske in družabne situacije, v katerih se je nahajal. Ta arhiv pa je, tako kot Brouwnov, nepopoln, abstrakten, brezsmeren, nejasen in odprt.

Razvoj strojne in programske opreme: Mr. Stock Interfaces
Razvoj programske opreme: Slavko Glamočanin
Zahvala: Robocross, Berlin

4.11.–6.12.2015, MSUM Ljubljana
1.–13.9.2016, Lydgalleriet Bergen, Norveška
10.–13.3.2016, Anarchic Infrastructures Amsterdam, Nizozemska
18.11.–9.12.2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana
1.5.–2.7.2017, Research Pavilion: "Utopia of Access", Benetke, Italija
2.7.–31.10.2017, Reassembly, Tinos Quarry Platform, Tinos, Grčija
16.11.2018–16.1.2019, "Bijeg" –"Escape", MMSUM Reka, Hrvaška

Postavitev Neslišano vsebuje mikrofon, uro in namenski računalniški program, ki ponastavi uro na ničlo vsakič, ko mikrofon zazna nenadno spremembo glasnosti zvočnega okolja, v katerega je postavljen.
S tem ko postavitev posluša zvok okolja in prikazuje tok merjenega časa med pojavljajočimi se zvočnimi dogodki, vzpostavlja odnos med merjenim časom in časom, kot ga doživljamo.
Postavitev vabi obiskovalce, da se pridružijo osredotočenemu poslušanju in da nadalje raziskujejo meje lastnega slišanja in pozornosti, obenem pa namiguje na zasenčeno časovnost, ki se odvija v prepletajočem se območju med predstavo in izkušnjo toka časa. Območje, ki ga je tako lucidno očrtal Giorgio Agamben (2000) v svojem eseju Čas, ki ostaja: »če si predstavljamo čas kot ravno črto in njegov konec kot točen trenutek, dobimo nekaj predstavljivega, vendar absolutno nezamisljivega; in narobe, če premišljamo o realni izkušnji časa, imamo nekaj zamisljivega, a nepredstavljivega.«
Razvoj programske opreme: Vasja Progar

1.–21.9.2016, Bergen Public Library – Café Amalies Hage, Bergen, Norveška
18.11.–9.12.2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana

Z mimoidočimi 
Postavitev izpostavlja skrite ritmične odnose med koraki dveh neznancev, ki gresta na ulici v urbanem okolju drug mimo drugega in izrazi ta trenutek srečanja brez stika kot ritmični ne-dogodek.
Z združitvijo elementov, kot so brezciljni sprehod, opazovanje neznank in neznancev ter naključno srečanje, delo namiguje na figuro flaneurja, kot je utelešen v pesmi Charlesa Baudelairja »Njej, ki je mimo šla«. V tej pesmi poet opiše trenutek zaljubljenosti v mimoidočo, ki je nikoli več ne bo videl. Dramatizirano in afektirano naključno srečanje, ki ga Walter Benjamin opiše kot »ljubezen – ne na prvi pogled, ampak na zadnji pogled«.
V nasprotju s to fascinacijo pričujoči projekt ne stremi k čustveni naložbi in odnosom z naključno mimoidočo ali mimoidočim, ampak se raje osredotoča na poslušanje skritih ritmov, ki se vzpostavijo v času običajno nezaznanih in nedoživetih vsakdanjih srečanj na ulici.
Zvočenje teh nekoordiniranih ritmov tako poudarja bežne trenutke mimohodov kot pojavov ne-stika, ne-pozornosti, ne-komunikacije in ne-sinhronizacije.

18.11.–9.12.2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana
6.–13.5.2017, COMMAND-ALTERNATIVE-ESCAPE, Garden Thetis Benetke, Italija
3.–18.6.2017, Struer // Tracks, Struer, Danska

Produkcija: Zavod SPLOH, Ljubljana, Zavod Projekt Atol, Ljubljana
V sodelovanju z galerijo ŠKUC, Ljubljana


Heredrum skozi neposredno opazovanje, zajemanje in poustvarjanje nezaznavnih in skritih ritmov vsakdanje hoje izostri pozornost nanje. Delo Heredrum izpostavi vsakdanji korak kot stično točko med stopalom in tlemi, ki uteleša odnose med telesom, prostorom, notranjim mentalnim stanjem in socialnim življenjem. Korak kot lastno, a vendar nezaznavno senzacijo in hkrati javno manifestacijo prisotnosti.
Skupina desetih bobnark in bobnarjev, opasanih z vojaškimi bobni, se v popodldanskem času razprši po vrvečem trgu. Vsak(a) bobnar(ka) se osredotoči na korake ene(ga) od naključnih mimoidočih in udari na boben vsakič, ko nje-na/gova stopala udarijo ob tla, dokler ne odidejo oziroma zapustijo vidnega polja bobnarja ali bobnarke. Zatem si bobnar(ka) izbere naslednj-o/ega.