Umetniški raziskovalni projekt
Avtor:
Tao G. Vrhovec SambolecDela:
Heredrum (2014)
Ritmi prisotnosti (2015)
Brati stanleyja brouwna (2015–2016)
Neslišano (2016)
Z mimoidočimi (2016)
Umetniški raziskovalni projekt Ritmi
prisotnosti se osredotoča na (ne)vidne manifestacije telesne prisotnosti in
jih obravnava kot zvočni in časovni fenomen. Skozi proces zajemanja,
premestitve in reartikulacije ritmov vsakdanjih korakov ali skozi poslušanje
zvočnega okolja nekega prostora projekt raziskuje poetične, estetske in
filozofske potenciale vseprisotnih, a kljub temu neopaženih infra-navadnih
ritmov vsakdanjega življenja. V pričujočih prostorskih postavitvah so ti ritmi na različne načine
poudarjeni in tako tvorijo hibridne prostore presečišč, v katerih se prepletajo
prisotnost in odsotnost, konkretno in abstraktno, tu in drugod.
Ritmi prisotnosti
Postavitev Ritmi prisotnosti tvorita
dve veliki talni površini. Ena je diskretno postavljena na nerazkriti lokaciji,
druga pa v galerijskem prostoru. Po velikosti in obliki sta površini identični.
Tla na nerazkriti lokaciji zaznavajo človeške korake ter pošiljajo njihove
časovne in prostorske informacije v razstavni prostor, kjer mreža skritih
mehaničnih tolkal po poteh daljinsko zaznanih korakov pod površjem nevidno topota
njihove ritme ...
S tem, ko se postavitev osredotoča zgolj na ritme in poti vsakdanje hoje,
želi zaobjeti nevidne vidike te aktivnosti in se nadalje poglobiti v to, kako
ti prispevajo k vzniku prisotnosti, časovnosti in prostorskosti.S premestitvijo in prekrivanjem ritmov in smeri hoj iz enega prostora v
drugega postavitev tvori hibriden in asimetričen prostor, v katerem se
prepletata in krešeta dve sočasni prisotnosti in sedanjosti.Tla, ki nevede postanejo performativna, in tla, ki odzvanjajo korake z
neznanega izvora, skupaj tvorijo odprt in neumestljiv prostor, ki je obenem tu,
nekje drugje, hkrati pa tudi nikjer in nekje vmes. Z vstopom vanj se posameznik
znajde na ozemlju, ki je brez orientacije in ga ni moč vrisati v zemljevid, a
ga kljub temu lahko naselimo.
Razvoj programske in strojne opreme: Mr. Stock Interfaces
Mizarska dela: Seamus Cater, Aleš Bracović Strmec
Pokrovitelji: Future-Shape GmbH. Tremba GmbH, Showbots Engineering Gmbh
Posebna zahvala Jamesu Beckettu
20. 11.–15. 12. 2015,
galerija Errant bodies Berlin, Nemčija
1.–21. 9. 2016, Rom8 Project Space Bergen, Norveška
18. 11.–9. 12. 2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana
Brati stanleyja brouwna
Delo Brati stanleyja brouwna naslavlja tematike vsakdanje hoje, merjenja,
arhiviranja, branja in ritmične časovnosti.
Skozi branje umetniške knjige my
steps 12. 12. 2005–1. 1. 2006 projekt vzpostavi odnos z opusom
konceptualnega umetnika Stanleyja Brouwna (Surinami/Nizozemska), katerega
številna dela naslavljajo (neiz)merljivost in materialnost razdalj in njihovo
arhiviranje skozi proces štetja lastnih korakov.
Pričujoče delo preizprašuje razumevanje
zapisane dokumentacije vsakdanje aktivnosti kot nekaj, kar je vezano izključno
na preteklost in skozi proces po-uprizarjanja (re-enactment) predlaga branje arhiva kot (na)vodilo. S to gesto
arhiv umesti izven poteka časa in mu omogoči dvojno časovno naravnanost – v preteklost
in v prihodnost hkrati.
Projekt vsebuje tri elemente: knjigo my steps 12. 12. 2005–1. 1. 2006 umetnika
Stanleyja Brouwna, nevidno akcijo Taa G. Vrhovca Sambolca ter postavitev, ki
knjigo in akcijo znova “osedanja” kot nejasno in skrivnostno ritmično navodilo,
sugestijo, normo ali oporo za gibanje, refleksijo ali poslušanje.
Knjiga stanley brouwn – my steps 12. 12. 2005–1. 1. 2006 vsebuje
enaindvajset strani, na vsaki strani je zapisan datum in število korakov.
Sambolec bere pričujočo knjigo tako, da v obdobju enaindvajsetih dni vsak dan
prehodi točno navedeno število korakov in obenem z napravo beleži njihove
ritme. Postavitev vsebuje knjigo in modificran metronom, ki tik-taka zabeležene
ritme Sambolčevih korakov.
Skozi aktivnost vpisovanja besedila v
lastno telo Sambolec naseli Brouwnov arhiv z lastno prisotnostjo. Odmerjena
hoja tako konkretizira natisnjeno število korakov s tem, da jih prenese nazaj v
vsakdanjost, od koder le-ti izvirajo. Če Brouwnov arhiv morda nakazuje
prehojeno razdaljo in tako vabi bralca, da si zamišlja to razdaljo, katere
merilna enota je neznana spremenljivka – Brouwnov korak, Sambolčevo branje to
(ne)določeno razdaljo umesti v dimenzijo časa – v ritem in trajanje.
Zabeležena časovnost korakov tvori nov
nevidni digitalni arhiv ritmov, skozi variacije katerih odmeva Sambolčeva
prehojena pot, njegove namere kot tudi prostorske in družabne situacije, v
katerih se je nahajal. Ta arhiv pa je, tako kot Brouwnov, nepopoln, abstrakten,
brezsmeren, nejasen in odprt.
Razvoj strojne in
programske opreme: Mr. Stock Interfaces
Razvoj programske opreme:
Slavko Glamočanin
Zahvala: Robocross,
Berlin
4. 11.–6. 12. 2015, MSUM
Ljubljana
1.–13. 9. 2016, Lydgalleriet Bergen, Norveška
10.–13. 3. 2016, Anarchic Infrastructures Amsterdam, Nizozemska
18. 11.–9. 12. 2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana
1. 5.–2. 7. 2017, Research
Pavilion: #Utopia of Access«, Benetke, Italija
2. 7.–31. 10. 2017, Reassembly,
Tinos Quarry Platform, Tinos, Grčija
16. 11. 2018–16. 1. 2019, »Bijeg« – »Escape«, MMSUM Reka, Hrvaška
Neslišano
Postavitev Neslišano vsebuje
mikrofon, uro in namenski računalniški program, ki ponastavi uro na ničlo
vsakič, ko mikrofon zazna nenadno spremembo glasnosti zvočnega okolja, v
katerega je postavljen.
S tem ko postavitev posluša zvok okolja in prikazuje tok merjenega časa med
pojavljajočimi se zvočnimi dogodki, vzpostavlja odnos med merjenim časom in
časom, kot ga doživljamo.
Postavitev vabi obiskovalce, da se pridružijo osredotočenemu poslušanju in
da nadalje raziskujejo meje lastnega slišanja in pozornosti, obenem pa namiguje
na zasenčeno časovnost, ki se odvija v prepletajočem se območju med predstavo
in izkušnjo toka časa. Območje, ki ga je tako lucidno očrtal Giorgio Agamben (2000) v
svojem eseju Čas, ki ostaja: »če si predstavljamo čas kot ravno črto in
njegov konec kot točen trenutek, dobimo nekaj predstavljivega, vendar absolutno nezamisljivega;
in narobe, če premišljamo o realni izkušnji časa, imamo nekaj zamisljivega,
a nepredstavljivega.«
Razvoj programske opreme: Vasja Progar
1.–21. 9. 2016, Bergen Public Library – Café Amalies Hage, Bergen, Norveška
18. 11.–9. 12. 2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana
Z mimoidočimi
V postavitvi Z mimoidočimi dva
križiščna zvočnika predvajata ritme, ki jih je Sambolec zabeležil na sprehodu
skozi mesto. Eden zvočnik predvaja ritme Sambolčevih korakov, ki jih je z
napravo zabeležil, medtem ko je hodil, drugi zvočnik pa predvaja ritme korakov
mimoidočih, ki jih je Sambolec opazoval, z glasom poudarjal in beležil. Postavitev izpostavlja skrite ritmične odnose med koraki dveh neznancev, ki
gresta na ulici v urbanem okolju drug mimo drugega in izrazi ta trenutek srečanja
brez stika kot ritmični ne-dogodek.
Z združitvijo elementov, kot so brezciljni sprehod, opazovanje neznank in
neznancev ter naključno srečanje, delo namiguje na figuro flaneurja, kot je
utelešen v pesmi Charlesa Baudelairja »Njej,
ki je mimo šla«. V tej pesmi poet opiše trenutek zaljubljenosti v
mimoidočo, ki je nikoli več ne bo videl. Dramatizirano in afektirano naključno
srečanje, ki ga Walter Benjamin opiše kot »ljubezen – ne na prvi pogled, ampak
na zadnji pogled«.
V nasprotju s to fascinacijo pričujoči projekt ne stremi k čustveni naložbi
in odnosom z naključno mimoidočo ali mimoidočim, ampak se raje osredotoča na
poslušanje skritih ritmov, ki se vzpostavijo v času običajno nezaznanih in
nedoživetih vsakdanjih srečanj na ulici.
Zvočenje teh nekoordiniranih ritmov tako poudarja bežne trenutke mimohodov
kot pojavov ne-stika, ne-pozornosti, ne-komunikacije in ne-sinhronizacije.
18. 11.–9. 12. 2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana
6.–13. 5. 2017, COMMAND-ALTERNATIVE-ESCAPE, Garden Thetis
Benetke, Italija
3.–18. 6. 2017, Struer // Tracks, Struer, Danska
Produkcija: Zavod SPLOH,
Ljubljana, Zavod Projekt Atol, Ljubljana
V sodelovanju z galerijo
ŠKUC, Ljubljana
Heredrum
Zvočna intervencija v javnem prostoru
Heredrum skozi neposredno opazovanje, zajemanje in poustvarjanje nezaznavnih in skritih ritmov vsakdanje hoje izostri pozornost nanje. Delo Heredrum izpostavi vsakdanji korak kot stično točko med stopalom in tlemi, ki uteleša odnose med telesom, prostorom, notranjim mentalnim stanjem in socialnim življenjem. Korak kot lastno, a vendar nezaznavno senzacijo in hkrati javno manifestacijo prisotnosti.
Skupina desetih bobnark in bobnarjev, opasanih z vojaškimi bobni, se v popodldanskem času razprši po vrvečem trgu. Vsak(a) bobnar(ka) se osredotoči na korake ene(ga) od naključnih mimoidočih in udari na boben vsakič, ko nje-na/gova stopala udarijo ob tla, dokler ne odidejo oziroma zapustijo vidnega polja bobnarja ali bobnarke. Zatem si bobnar(ka) izbere naslednj-o/ega.
17. 9. 2014, Bergen, Norveška
3.–18. 6. 2017, Struer // Tracks, Struer, Danska5.–6. 6. 2019, Exchanges and Misunderstandings Performance Program,The National Gallery of Arts, Tirana, Albanija
Produkcija: Zavod SPLOH,
Ljubljana, Zavod Projekt Atol, Ljubljana
Projekt je nastal pod okriljem
Norwegian Artistic Research Programa na
Akademiji za umetnost in oblikovanje v Bergnu – KHiB (2013–2016)
Kritika:Andrej Tomažin:
Ritmičnost (politične) praznine, Odzven, 14. 12. 2016Vladimir Vidmar:
Tao G. Vrhovec Sambolec: Ritmi prisotnosti, galerija ŠkucSaša Hajzler:
Ritem prisotnosti, Radio Študent, 5. 1. 2017