Zavod Sploh
Ritmi prisotnostiArhiv

Ritmi prisotnosti

Ritmi prisotnosti_Errant Bodies_Berlin
Ritmi prisotnosti_Errant Bodies_Berlin
Brati stanleyja brouwna
Brati stanleyja brouwna
Brati stanleyja brouwna_metronom
Brati stanleyja brouwna_metronom
Neslišano_Galerija Škuc, Ljubljana_foto: Dejan Habicht
Neslišano_Galerija Škuc, Ljubljana_foto: Dejan Habicht
Z mimoidočimi_Benetke
Z mimoidočimi_Benetke
Z mimoidočimi_Benetke
Z mimoidočimi_Benetke
Umetniški raziskovalni projekt
Avtor: Tao G. Vrhovec Sambolec

Dela:
Heredrum (2014)Ritmi prisotnosti (2015)
Brati stanleyja brouwna (2015–2016)
Neslišano (2016)
Z mimoidočimi (2016)

Umetniški raziskovalni projekt Ritmi prisotnosti se osredotoča na (ne)vidne manifestacije telesne prisotnosti in jih obravnava kot zvočni in časovni fenomen. Skozi proces zajemanja, premestitve in reartikulacije ritmov vsakdanjih korakov ali skozi poslušanje zvočnega okolja nekega prostora projekt raziskuje poetične, estetske in filozofske potenciale vseprisotnih, a kljub temu neopaženih infra-navadnih ritmov vsakdanjega življenja. V pričujočih prostorskih postavitvah so ti ritmi na različne načine poudarjeni in tako tvorijo hibridne prostore presečišč, v katerih se prepletajo prisotnost in odsotnost, konkretno in abstraktno, tu in drugod.

Ritmi prisotnosti
Postavitev Ritmi prisotnosti tvorita dve veliki talni površini. Ena je diskretno postavljena na nerazkriti lokaciji, druga pa v galerijskem prostoru. Po velikosti in obliki sta površini identični. Tla na nerazkriti lokaciji zaznavajo človeške korake ter pošiljajo njihove časovne in prostorske informacije v razstavni prostor, kjer mreža skritih mehaničnih tolkal po poteh daljinsko zaznanih korakov pod površjem nevidno topota njihove ritme ...

S tem, ko se postavitev osredotoča zgolj na ritme in poti vsakdanje hoje, želi zaobjeti nevidne vidike te aktivnosti in se nadalje poglobiti v to, kako ti prispevajo k vzniku prisotnosti, časovnosti in prostorskosti.S premestitvijo in prekrivanjem ritmov in smeri hoj iz enega prostora v drugega postavitev tvori hibriden in asimetričen prostor, v katerem se prepletata in krešeta dve sočasni prisotnosti in sedanjosti.Tla, ki nevede postanejo performativna, in tla, ki odzvanjajo korake z neznanega izvora, skupaj tvorijo odprt in neumestljiv prostor, ki je obenem tu, nekje drugje, hkrati pa tudi nikjer in nekje vmes. Z vstopom vanj se posameznik znajde na ozemlju, ki je brez orientacije in ga ni moč vrisati v zemljevid, a ga kljub temu lahko naselimo.

Razvoj programske in strojne opreme: Mr. Stock Interfaces
Mizarska dela: Seamus Cater, Aleš Bracović Strmec
Pokrovitelji: Future-Shape GmbH. Tremba GmbH, Showbots Engineering Gmbh
Posebna zahvala Jamesu Beckettu

20. 11.–15. 12. 2015, galerija Errant bodies Berlin, Nemčija
1.–21. 9. 2016, Rom8 Project Space Bergen, Norveška
18. 11.–9. 12. 2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana

Brati stanleyja brouwna 

Delo Brati stanleyja brouwna naslavlja tematike vsakdanje hoje, merjenja, arhiviranja, branja in ritmične časovnosti.
Skozi branje umetniške knjige my steps 12. 12. 2005–1. 1. 2006 projekt vzpostavi odnos z opusom konceptualnega umetnika Stanleyja Brouwna (Surinami/Nizozemska), katerega številna dela naslavljajo (neiz)merljivost in materialnost razdalj in njihovo arhiviranje skozi proces štetja lastnih korakov.
Pričujoče delo preizprašuje razumevanje zapisane dokumentacije vsakdanje aktivnosti kot nekaj, kar je vezano izključno na preteklost in skozi proces po-uprizarjanja (re-enactment) predlaga branje arhiva kot (na)vodilo. S to gesto arhiv umesti izven poteka časa in mu omogoči dvojno časovno naravnanost – v preteklost in v prihodnost hkrati.

Projekt vsebuje tri elemente: knjigo my steps 12. 12. 2005–1. 1. 2006 umetnika Stanleyja Brouwna, nevidno akcijo Taa G. Vrhovca Sambolca ter postavitev, ki knjigo in akcijo znova “osedanja” kot nejasno in skrivnostno ritmično navodilo, sugestijo, normo ali oporo za gibanje, refleksijo ali poslušanje.
Knjiga stanley brouwn my steps 12. 12. 2005–1. 1. 2006 vsebuje enaindvajset strani, na vsaki strani je zapisan datum in število korakov. Sambolec bere pričujočo knjigo tako, da v obdobju enaindvajsetih dni vsak dan prehodi točno navedeno število korakov in obenem z napravo beleži njihove ritme. Postavitev vsebuje knjigo in modificran metronom, ki tik-taka zabeležene ritme Sambolčevih korakov.

Skozi aktivnost vpisovanja besedila v lastno telo Sambolec naseli Brouwnov arhiv z lastno prisotnostjo. Odmerjena hoja tako konkretizira natisnjeno število korakov s tem, da jih prenese nazaj v vsakdanjost, od koder le-ti izvirajo. Če Brouwnov arhiv morda nakazuje prehojeno razdaljo in tako vabi bralca, da si zamišlja to razdaljo, katere merilna enota je neznana spremenljivka – Brouwnov korak, Sambolčevo branje to (ne)določeno razdaljo umesti v dimenzijo časa – v ritem in trajanje.

Zabeležena časovnost korakov tvori nov nevidni digitalni arhiv ritmov, skozi variacije katerih odmeva Sambolčeva prehojena pot, njegove namere kot tudi prostorske in družabne situacije, v katerih se je nahajal. Ta arhiv pa je, tako kot Brouwnov, nepopoln, abstrakten, brezsmeren, nejasen in odprt.

Razvoj strojne in programske opreme: Mr. Stock Interfaces
Razvoj programske opreme: Slavko Glamočanin
Zahvala: Robocross, Berlin

4. 11.6. 12. 2015, MSUM Ljubljana
1.–13. 9. 2016, Lydgalleriet Bergen, Norveška
10.–13. 3. 2016, Anarchic Infrastructures Amsterdam, Nizozemska
18. 11.–9. 12. 2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana
1. 5.–2. 7. 2017, Research Pavilion: #Utopia of Access«, Benetke, Italija
2. 7.–31. 10. 2017, Reassembly, Tinos Quarry Platform, Tinos, Grčija
16. 11. 2018–16. 1. 2019, »Bijeg« – »Escape«, MMSUM Reka, Hrvaška

Neslišano
Postavitev Neslišano vsebuje mikrofon, uro in namenski računalniški program, ki ponastavi uro na ničlo vsakič, ko mikrofon zazna nenadno spremembo glasnosti zvočnega okolja, v katerega je postavljen.

S tem ko postavitev posluša zvok okolja in prikazuje tok merjenega časa med pojavljajočimi se zvočnimi dogodki, vzpostavlja odnos med merjenim časom in časom, kot ga doživljamo.

Postavitev vabi obiskovalce, da se pridružijo osredotočenemu poslušanju in da nadalje raziskujejo meje lastnega slišanja in pozornosti, obenem pa namiguje na zasenčeno časovnost, ki se odvija v prepletajočem se območju med predstavo in izkušnjo toka časa. Območje, ki ga je tako lucidno očrtal Giorgio Agamben (2000) v svojem eseju Čas, ki ostaja: »če si predstavljamo čas kot ravno črto in njegov konec kot točen trenutek, dobimo nekaj predstavljivega, vendar absolutno nezamisljivega; in narobe, če premišljamo o realni izkušnji časa, imamo nekaj zamisljivega, a nepredstavljivega.«
Razvoj programske opreme: Vasja Progar

1.–21. 9. 2016, Bergen Public Library – Café Amalies Hage, Bergen, Norveška
18. 11.–9. 12. 2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana

Z mimoidočimi 

V postavitvi Z mimoidočimi dva križiščna zvočnika predvajata ritme, ki jih je Sambolec zabeležil na sprehodu skozi mesto. Eden zvočnik predvaja ritme Sambolčevih korakov, ki jih je z napravo zabeležil, medtem ko je hodil, drugi zvočnik pa predvaja ritme korakov mimoidočih, ki jih je Sambolec opazoval, z glasom poudarjal in beležil. Postavitev izpostavlja skrite ritmične odnose med koraki dveh neznancev, ki gresta na ulici v urbanem okolju drug mimo drugega in izrazi ta trenutek srečanja brez stika kot ritmični ne-dogodek.

Z združitvijo elementov, kot so brezciljni sprehod, opazovanje neznank in neznancev ter naključno srečanje, delo namiguje na figuro flaneurja, kot je utelešen v pesmi Charlesa Baudelairja »Njej, ki je mimo šla«. V tej pesmi poet opiše trenutek zaljubljenosti v mimoidočo, ki je nikoli več ne bo videl. Dramatizirano in afektirano naključno srečanje, ki ga Walter Benjamin opiše kot »ljubezen – ne na prvi pogled, ampak na zadnji pogled«.
 
V nasprotju s to fascinacijo pričujoči projekt ne stremi k čustveni naložbi in odnosom z naključno mimoidočo ali mimoidočim, ampak se raje osredotoča na poslušanje skritih ritmov, ki se vzpostavijo v času običajno nezaznanih in nedoživetih vsakdanjih srečanj na ulici.

Zvočenje teh nekoordiniranih ritmov tako poudarja bežne trenutke mimohodov kot pojavov ne-stika, ne-pozornosti, ne-komunikacije in ne-sinhronizacije.

18. 11.–9. 12. 2016, Galerija ŠKUC, Ljubljana
6.–13. 5. 2017, COMMAND-ALTERNATIVE-ESCAPE, Garden Thetis Benetke, Italija
3.–18. 6. 2017, Struer // Tracks, Struer, Danska

Produkcija: Zavod SPLOH, Ljubljana, Zavod Projekt Atol, Ljubljana
V sodelovanju z galerijo ŠKUC, Ljubljana

Heredrum
Zvočna intervencija v javnem prostoru
Heredrum skozi neposredno opazovanje, zajemanje in poustvarjanje nezaznavnih in skritih ritmov vsakdanje hoje izostri pozornost nanje. Delo Heredrum izpostavi vsakdanji korak kot stično točko med stopalom in tlemi, ki uteleša odnose med telesom, prostorom, notranjim mentalnim stanjem in socialnim življenjem. Korak kot lastno, a vendar nezaznavno senzacijo in hkrati javno manifestacijo prisotnosti.

Skupina desetih bobnark in bobnarjev, opasanih z vojaškimi bobni, se v popodldanskem času razprši po vrvečem trgu. Vsak(a) bobnar(ka) se osredotoči na korake ene(ga) od naključnih mimoidočih in udari na boben vsakič, ko nje-na/gova stopala udarijo ob tla, dokler ne odidejo oziroma zapustijo vidnega polja bobnarja ali bobnarke. Zatem si bobnar(ka) izbere naslednj-o/ega.
  
17. 9. 2014, Bergen, Norveška
3.–18. 6. 2017, Struer // Tracks, Struer, Danska5.–6. 6. 2019, Exchanges and Misunderstandings Performance Program,The National Gallery of Arts, Tirana, Albanija

Produkcija: Zavod SPLOH, Ljubljana, Zavod Projekt Atol, Ljubljana
Projekt je nastal pod okriljem Norwegian Artistic Research Programa na Akademiji za umetnost in oblikovanje v Bergnu – KHiB (2013–2016)

Kritika:Andrej Tomažin: Ritmičnost (politične) praznine, Odzven, 14. 12. 2016Vladimir Vidmar: Tao G. Vrhovec Sambolec: Ritmi prisotnosti, galerija ŠkucSaša Hajzler: Ritem prisotnosti, Radio Študent, 5. 1. 2017

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni