Kje Sploh

»Z vzpostavitvijo žive fizične prisotnosti in neposrednih relacij med subjekti kot zavezujoče izvirnosti performativnih praks hkrati konstituiramo tudi njihovo neizbežno omejitev. Enkratnost in avtentičnost kreativnega procesa ali neponovljivost dogodka je pogoj za njegov obstoj, a ga hkrati obsoja na stanje nemoči znotraj industrije kulturnih proizvodov, namenjenih nenehni množični reprodukciji. Zahteva po fizični prisotnosti in kvantitavno omejevanje navzočih postavlja performativne umetnosti v kontradiktoren položaj nasproti naraščajoči množični konzumaciji drugih medijev....
Novi mediji so razširili in preoblikovali načine prisotnosti s kombiniranjem fizičnosti in simulakrov, z razgradnjo teles v prostoru, s simultanimi prisotnostmi, oddvojitvijo telesa in glasu, podvojitvami, fragmentarnostjo …
...
Čedalje večja prisotnost virtualnih teles, glorioznih teles, teles brez organov, fraktalnih teles, fantomskih teles in fluidnih teles nas svari pred prihodnostjo, zaznamovano z odsotnostjo snovnih teles.«
Preden se je posvetila delu producentke, je Špela Trošt kot igralka, dramaturginja in pomočnica režije soustvarila več kot 30 projektov. In jih v različnih vlogah še naprej soustvarja. Z doktorsko disertacijo Genealogija pojma prisotnosti v uprizoritvenih umetnostih je doktorirala na Primorski univerzi. V svojem delu se pomika na relacijah telo – osmišljanje in misel – utelešanje. Primer prve je doktorska disertacija, v kateri utemeljuje različne artikulacije pojavnosti prisotnosti znotraj teorije in prakse, primer druge pa je performans Ko bom velik, bom predstava, kjer tematika koncepta prisotnosti postane osrednja tema performansa. Zlasti jo vznemirjajo tiste prakse, ki odpirajo vprašanja realnega, virtualnega, telesnega, predstavljanja, dogodka, prečenja, odprte forme itn.