Kje Sploh

naročila od 16. 1. naprej na:

Po dveh odmevnih albumih, Gledalcu (2017) in Out For Stars (2020), nasičenih z brezčasno poezijo Pabla Nerude, Gregorja Strniše in Roberta Frosta, se je oktet Kaje Draksler pri Bare, Unfolding, očarljivem izboru, polnem metaforike, domišljije in skladateljske iznajdljivosti, posvetil aluzivnemu haikuju Macua Baša.
 
V slogu pesniške oblike, ki je navdihnila album, Bare, Unfolding z minimalistično jasnostjo izraža težo izbranih trenutkov, otrese se vsega nepotrebnega in perifernega, ostaja samo srž trenutka. Ta glasba je meditativna, preveva jo pavza in ganljiva mirnost, postulira nexus na stičišču vzhodne in zahodne klasične tradicije, v oneiričnih zunanjih conah jazza.
 
Halucinacijski pulzi prirejenega seta bobnov in izbranih tolkal Onna Goaverta izžarevajo spokojnost. Šepetajoči shakuhachi Aba Baarsa prinaša elemente rituala, ki črpa iz japonske »elegantne glasbe« gagaku, Drakslerjin klavir kleše subtilne preskoke fraz pod valujočimi droni violine Georgea Dumitriuja in z napetostjo nabitim saksofonskim zvokom Ade Rave. Hipnotični ritmi se zlivajo in razpadajo, abstraktni vzorci se preslikavajo v začaranih igrah besed pevk Laure Polence in Björk Níelsdóttir, ki ubrano predelujeta Bašove pesmi, polne pomena in metafore.
 
V svojo nenavadno dvorno glasbo Drakslerjeva vpleta raznovrstne trope – ki bi v manj spretnih rokah lahko končali neskladni –, vplive, od Mortona Feldmana do Cecila Taylorja, z odkritim poklonom Handlu na koncu skladbe Flimsy Curtain/Plum.