Tomaž Grom (Ljubljana, 1972), kontrabasist, avtor
Glasbo dojema kot medij
komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje.
Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj
iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove
situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor,
da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne
rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove
poti. Pogreša poglobljeno in kompleksno refleksijo.
Gostoval je na festivalih po Evropi in severni Ameriki, ustvaril
avtorsko glasbo za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter
filme.
Je ustanovitelj in
programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in
uprizoritvenih umetnosti ter z izobraževanjem in založništvom. V
njegovem okviru kurira festival
Neposlušno. Do leta 2018 je kuriral tudi seriji zvočnih ciklov
Confine aperto in
Zvokotok, do leta 2013
Neformo. Je tudi avtor performansov
Keemo,
Carte Blanche,
Moje telo, moja kletka (z Anjo Novak),
Bruto, Ništrc, (del
Arservisove zbirke umetniških del)
Pozabljeno, prezrto,
Duša, šum, ventil in žica, zvočne instalacije
Na ta veseli dan kulture in večletnega projekta
iMštrument.
Po njegovi zamisli je nastal celovečerni dokumentarni film
Šum Balkana režiserja Borisa Petkoviča.
Kot improvizator poleg priložnostnih sodelovanj (Michel Doneda, Jonas Kocher, Pascal Battus, Nate Wooley, Seijiro Murayama, Marc Ribot, Sonny Simmons, Doug Hammond, Eduardo Raon, Ana Kravanja, Kaja Draksler, Drago Ivanuša ...) pogosto sodeluje z naslednjimi glasbeniki:
Irena Z. Tomažin,
Samo Kutin,
Vid Drašler,
Jošt Drašler,
Andrej Fon,
Zlatko Kaučič, Eduardo Raon,
Tao G. Vrhovec Sambolec ...
