Zavod Sploh
Miha Zadnikar: Nenavadno navadna heterogenostVideo

Miha Zadnikar: Nenavadno navadna heterogenost

K dogodku izpred domala dveh let in pol se vrnemo z izostreno noto zapažanja, nemara tudi za stopnjo zrelejši: Mar se ne zdi, kakor da je vse, kar se je odvilo v bolj ali manj globoki zapori, karanteni, sredi burnih protestov in družbeno-političnega nelagodja, beleženja spontanega (a še kako pričakovanega!) padca osnovnih delavskih pravic v kulturi in ustvarjanju, mar ni to podobno rubriki, v kateri, recimo, za nekaj let nazaj ugotavljamo, katere knjižne izdaje so sfrlele mimo in bile ne dovoljšno zapažene, ker je imela potencialna recenzentska oziroma kritiška populacija druge opravke, neodložljivo in zelo sprotno delo z razmislekom, kaj se nam pravzaprav dogaja? Pri tem se v hipu najdemo sredi paradoksa: Če bi bila tale spremna beseda priložena maja 2020, bi bila radikalno drugačna, nemara naivnejša, morda »pristnejša« v zapopadenju zelo posebnega srečanja na Confine aperto v CK Španski borci, ki mu brez zadržkov lahko rečemo kar — družinsko preštevanje živih, preživelih. Pa je res tako? Smo s tem kaj ključnega zamudili, opustili, prezrli?

Pisec tehle vrstic ne skriva osebnega navdušenja nad improvizirano godbo zlasti zato in takrat, ko je podana na navadnem srečanju, navadnem koncertu, v navadnih okoliščinah, brez odvečnega spektakla, h kakršnemu nas sicer napeljujeta glasbena industrija in posledično tudi papagajsko živčevje množične, večinske želje. To se zdi celo zmagoslavje improvizacije in sorodnih muzik, največ, kar je možno doseči kvečjemu s predano organizacijo in že začetno odpovedjo blišču, pudru, kajpak tudi prahu. Ko rečemo, da je bil koncert navaden, pa v slovenščini zgubimo moč izraza, ki nas napelje k temu. S površnim branjem si namreč lahko domišljamo, da je bil koncert vulgariziran, torej ordinaire, kakor kdaj označimo tiste osebke, ki zadev ubesedovanja in obnašanja ne znajo plasirati, so plehki, ipd. V mislih pa imamo drugo osnovo navadnosti: angl. common, franc. commun, lat. communis. In čeprav namiga in nakane s to in takšno osnovo najbrž ni treba posebej razlagati, saj historično nosi dovolj velik nahrbtnik, si velja osvežiti misel, da communis nosi v sebi tudi moment javnosti, demokratičnosti, skupnosti, dostopnosti, celo univerzalnosti.

Lepota našega »družinskega« srečanja 15. maja 2020 je bila v tem, da je bilo obenem navadno in ravno v svoji navadnosti tudi nenavadno. Slednje kajpada spričo zelo nenavadnih zunanjih okoliščin, zaradi katerih je navsezadnje tako dobro, natanko dokumentirano in zaradi katerih je srečanje najverjetneje tudi prejelo usmerjanje, predavanje, razgovor prav posebne vrste. Communis je tistega dne deloval drugače ko sicer, a zelo izrazito: Spomniti se namreč kaže, da je bil spomladi l. 2020 tudi v zraku in pisnih dokumentih zelo izrazit communis, celo zahteve po osvežitvi komunizma in teoretizacija novih družbenih (produkcijskih) razmerij na začetku pandemije in političnega trenutka nikakor niso bile redke. Spomniti se kaže, navsezadnje, da je bilo protestniško gibanje na lokalni ravni prav v tistem momentu zelo razprto in heterogeno. Preden je prevladalo žlobudralo, ulični populizem, mantra z liberalističnimi puhlicami (vladavina prava; demokracija; osnovne človekove pravice) in razredno prikladnejše »vodstvo« (danes, po padcu vlade, v njem in z njim uvidimo in prepoznamo dobesedno prvorazredno »civilno družbo«), so zlasti iz anarhističnih in kulturniških krogov prihajale pobude za radikalizacijo, predano skupščinsko delo, za osvajanje oziroma osvobajanje, revolucioniranje političnega prostora in sprotno izumljanje nove, a izrazite in odločne političnosti heterogenega ljudstva. Na tem mestu nas ne zanima, zakaj heterogenost (in z njo izrazita politična prednost) tisto pomlad ni zdržala, pač pa se osredotočimo na to, kako jo vidimo za nazaj, kar zadeva srečanje v CK Španski borci.

Tea Vidmar in Žiga Jenko v glasbi reprezentirata glasova, razpostavljena krog inštrumentalne (tolkalske) vloge Gala Furlana. V zahodnem klasičnem svetu bi rekli, da imamo na posluh dan ženski in moški glas; morda bi jima določili še označbo po višini in njej ustreznih barvnih parametrih (timbre). S tega gledišča (slušišča) sta umeščena v polje dovolj vsiljive, če ne celo nasilne heterogenosti, ki ima v zahodni klasični glasbi večstoletno neomajno vlogo in je kot taka vztrajna tudi in celo v dosezanju homogenih izvajalskih učinkov. Kakor se zdi, tega zahodnega klasičnega udobja ne omajejo niti študiji spolov niti družbeno-politične (in z njimi tudi glasbene) okoliščine, kakršne spoznamo skoz XX. stoletje. To stoletje pa nam k sreči ponudi tudi improvizirano godbo. Ne rečemo, da se je ta zlahka odpovedala spolnim vlogam, a se je skoz kruta razmerja in neenak položaj glasbenic že kmalu vsaj začela truditi, da bi bilo drugače. Navsezadnje je tudi prestavljanje vzorcev heterogenosti / homogenosti ena izmed njenih prvih zapovedi. In kadar se ti vzorci in njihova patriarhalistična igra zamaje še pred prihodom na oder, je zagotovljeno tudi brisanje starih vzorcev med nastopom. Mahoma nimamo več »ženskega« in »moškega« glasu, ampak skupno, vzajemno napotilo, ki sega mimo in čez: Lahko bi rekli, da se uspeh improvizacije meri tudi po tem, kako spretno in nevsakdanje premaguje pasti heterogenosti in homogenosti. Ko bi to v istem času zmoglo na politični ravni doseči protestniško gibanje, bi presegli vsaj razredne zadržke in prepreke, če že ne ohranili minimum revolucionarnosti v svetu, ki je prepoln reform in reformiranja oziroma prehitrih, naknadnih korekcij.

Pretenciozno bi bilo, ko bi zatrdili, da je trio Vidmar / Jenko / Furlan preživel pandemijo in s svojo potjo nadaljeval izrazito zavoljo zgoraj omenjenega izvajalskega olajšanja skoz preseganje zapovedanih vlog. Nikakor nimamo te sle po samopašnosti. Brez dvoma pa lahko zaključimo, da se trio skupaj počuti dobro in je skoz turbulentno obdobje ohranil — če ne celo izostril — raziskovalno žilico. Ta se je nadaljevala z nastopom v lokavškem klubu Štala 22. avgusta istega leta, torej v času, ko je vsakršna možnost za heterogenejše družbeno-politične nastope med protesti usahnila, prejela hierarhično določene, homogene protagoniste in protagonistke, improvizacija pa je svojo pot nadaljevala mimo usodnih pripetljajev. Lahko bi bila del njih, če smo za hip utopični, ne le njihova žlahtna, navadna spremljevalka. Iztok Zupan je tedaj nastop posnel in nadaljeval z dobro dokumentacijo tria: Leta 2020 je zapis izšel pri založbi Klopotec; času ustrezno neopazno, prejkone zgolj v zadovoljstvo vseh vpletenih, ki so prerojeni nastopili še na Ignorofoniji, za obletnico AKC Metelkova mesto, 7. septembra letos. Tačas je na svet privekal en otrok, Furlan je svoja tolkala primaknil k tlom, vsem v triu se je, kakor vsakemu navadnemu človeku, pripetilo nebroj čudnih zgod in prijetnih reči, spomin na dan v CK Španski borci, ko je razgovor z muzičistko in muzičistoma skoz navidezno vsakdanja vprašanja o navadnih zadevah človeka in muzikanta razodel precej osebnih filozofskih in sorodnih prepričanj, pa se je naposled strnil še v spremno besedo.  

Improvizacija je z nami tudi zato, da družno preživimo še tako zoprne in nadležne čase, pa čeprav je kdaj izjemoma prezentirana v okleščeni formaciji, s preobiljem dodatne tehnike in »na daljavo«, brez sicer neobhodne odprte poslušalske skupnosti. Ostanejo eseji, beležke, zapiski, takšna ali drugačna (spominska) refleksija in v tem primeru tudi dokumenti, ki nam — tako v jazzu kakor v improvizaciji — že z naslovi dostikrat povedo precej in so vredni dodatne analize: Album se imenuje Forbidden Arts, na njem se nanizajo izvajalske enote »Crossing Borders«, »Hi Tones Of Peaceful Thinking«, »Painting Your Face With Fingers« in »Singing Without Masks«.

Confine aperto - Španski borci, 15. maj 2020
pogovor - koncert - pogovor
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci
Miha Zadnikar, Tea Vidmar, Gal Furlan, Žiga Jenko_15.10.2020, Confine aperto, Španski borci

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni