Muanis Sinanović: Confine #1, 30.1.2020

Ko sem bil pozvan k sodelovanju na dogodku Confino Aperto, se je občutku izziva pridružila tudi blaga izgubljenost; navsezadnje je diskurz o glasbi krhek, sploh, če nimaš opore v glasbeno-teoretskem znanju, sam pa niti nisem dolgoletni spremljevalec scene, ki bi z glasbeniki razvijal načine govorjenja o glasbi. Domisliti je bilo treba format pogovora ali predavanja, nekaj, kar bi omogočalo govor in sporazumevanje različnim skupinam ljudi: glasbenikom, poslušalcem, naključnim obiskovalcem, »fanom«. Kot se je pozneje izkazalo, se je nejasnost zavlekla do samega začetka dogodka. Sam se posebej izvirnega pristopa nisem mogel domisliti, ideje, ki so se mi javljale, pa so se mi kasneje izkazale kot prisiljene. Prav tako nisem vedel, kateri glasbeniki prihajajo in z dvema, ki sta dejansko prišla, smo se spoznali na samem kraju dogodka – tako kot sta se med seboj tudi ona sama. Bojan Krhlanko je sredi turnej in zračnih križarjenj z Laibachi zadevo prespal in se zanjo, kot smo lahko sredi dogodka slišali, tudi iskreno opravičil. Dunajčan slovenskega porekla Matija Schellander in Portugalec Jose Lancastre sta vsak na svoj način oddajala prijetno valovanje. Prav tako na svoj način Tomaž Grom. Pri impro glasbenikih, se mi zdi, karakterna podoba bolj izstopa, njihove osebne posebnosti so lažje zaznavne; in, iz nekega razloga, se v njihovi družbi dobro počutim. To je seveda rečeno zelo splošno in prepričan sem, da bodo muskontarji, ki se med seboj grdo gledajo, postali nekoliko skeptični. Kar naj. Dobro počutje v družbi je vsekakor tudi dobro izhodišče za javno debato.

Nekaj dni pred dogodkom sem se končno odločil, da bom zadevo zastavil simple & stupid – se pravi, da bom poskušal ovohavati bistvo dogodka ter pripraviti glasbenike h govorjenju o tistih vprašanjih improvizacije, ki se mi zdijo bistvena. A do svojega početja sem bil skeptičen, saj sem prepričan, da je stvar na strani prakse in ne teorije, pa ne samo v dotičnih godbah. Prelomno delo The Concept of Mind filozofa Gilberta Ryla, ki je pri nas zaradi relativne zapostavljenosti t.i. analitične tradicije bržčas premalo znano, je prepričljivo pokazalo, kako odličnemu šahistu preprosto ni treba niti znati pravil igre na izust, pa je lahko še vedno odličen – stvar je, kot pravim, v praksi. Ali, rečeno po domače, ko enkrat zapelješ kolo ali zaplavaš, pač pelješ kolo in plavaš. Sam imam pa takšen položaj, da ne zgolj pišem stvari, temveč tudi pišem o stvareh. Tukaj je bil še pritisk odpiranja serije dogodkov, nečesa novega, za kar naj bom odgovoren ter s tem povezanega dejstva, da sem za izpeljavo plačan. Do samega začetka nisem vedel, kaj točno se bo zgodilo, kljub temu, da sem imel pripravljena vprašanja.

A nekako je steklo. Izkazalo se je namreč, da sem tudi sam še kar utečen v praksi besedovanja in debatiranja. Preden sem muzičista zaprosil za zvočno seanso, sem ju povprašal, kaj si mislita o govorjenju na temo svoje glasbe. Nekoliko zadržano sta oba povedala, da jima je to zanimivo in morda predstavlja tudi izziv – čeprav jima dolgo nisem čisto verjel, me je njuno vztrajno ponavljanje zadovoljnosti z odgovarjanjem na vprašanja prepričalo, da jima je tako morda tudi zares bilo.

Njun set je bil zadržano tipajoč, mešajoč različna idiomska izhodišča in osebnostno se loveč, a ravno zato ob pripravljenih ušesih intenziven v svoji zadržanosti. Sam se prisluhu zaradi razmišljanja o poteku dogodka nisem mogel popolnoma posvetiti – ob spremljanju improviziranih setov navadno izjemno padem not – zato širših izvajanj o slišanem ne bom zapisoval, temveč se bom še naprej posvečal govorjeni vsebini in samemu konceptu dogodka glede na njegovo izvedbo.

Ves čas je bilo pri glasbenikoma zaznati določeno zadržanost do govorjenja: Jose je to izražal z določenim strahom, Matija pa z določenim cinizmom – oboje pa je morda zgolj moja čudaška interpretacija ali projekcija. Odgovori so bili kratki in enostavni, pogosto nedorečeni, vseeno pa je bilo mogoče izvedeti par zanimivih zadev.

Jose pravi, da improvizacija v zvoku pri ljudeh ne vzbuja nujno odpora: ni redko, da tisti, ki imajo dostop do poslušanja, tovrstno muziciranje tudi spontano vzljubijo. Selektor Laszlo Juhazs je izrazil fascinacijo nad naključnimi, nestalnimi obiskovalci dogodkov; kaj jih nanje pritegne, kje se dogajajo pristopi. Sam bi najbrž rekel, da gre za ontološko vprašanje; za spontane bližine vprašanjem o naključju, igri in praznini. Matija je na Gromovo pobudo izpostavljal arbitrarnost opredeljevanja nekega kosa muzike kot kompozicijo in improvizacijo ter odnos dotične arbitrarnosti do institucionalne podpore. Sam je v preteklosti že dosegel, da so bili njegovi posnetki zaradi podeljevanja imen klasificirani kot kompozicije. Jose je naredil zanimivo povezavo med spiritualno in politično dimenzijo improvizacije: spiritualna zdravilnost zvoka je prav tako tudi njegova političnost; zdraviti ljudi je politično dejanje. Nadalje je bilo zanimivo opazovati, kako sta oba suvereno zavrnila vpliv kulturnih elementov na njuno igranje, potem ko je bilo izpostavljeno Josejevo iskanje stika in Matijevo zasledovanje individualne linije. Tudi sam te teze nisem želel forsirati in sem vprašanje postavil s previdnostjo; vendarle pa mislim, da se vpisovanju kulturnih vzorcev v zvok – ne samo v tradicionalne načine komponiranja temveč tudi v nezavedno improvizacije – ne moremo izogniti.

K določeni koherenci in živemu poteku debate – kljub marsikakšni zastranitvi in zaustavitvi je prispevala tudi Gromova moderatorska pomoč. Občutek sem imel, da publika zadevo spremlja z dokajšnjim zanimanjem. Tudi po zaključku se je izkazalo, da se je vendarle vzpostavilo nekakšno ognjišče, nekakšna minimalna povezava med glasbeniki in občinstvom. Glede na to, da se je zadeva odvila prvič, da so za razvoj koncepta odprte številne poti in da za menoj pridejo ljudje, ki so v polje improvizacije vpeti še precej dlje kot sem sam, je resnično smotrno pričakovati, da bodo dogodki prispevali k oblikovanju refleksije o godbah in s tem nazadnje k razvoju same scene.

 
Muanis Sinanović
Muanis Sinanović
László Juhász
László Juhász
José Lencastre, Matija Schellander
José Lencastre, Matija Schellander
José Lencastre, Matija Schellander
José Lencastre, Matija Schellander

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni