Teoretiki s področja performativnih
umetnosti in glasbeni kritiki/muzikologi sodelujejo kot »zunanje oko oziroma
uho«. Na licu mesta izbrane vtise skušajo strniti v eseje in analize Neforme in
s tem raziskati domet, namen in potenciale, ki medsebojno prečijo omenjeno
platformo. Ideja je, mlade avtorje spodbujati k premisleku tovrstnih dogodkov,
opozarjati na njihov obstoj in ozaveščati občinstvo. Beleženja naslavljajo vprašanja, kako misliti meje ustvarjalnega polja, omogočajo
ustrezno refleksijo sočasne produkcije in vzpostavljajo temelje miselnih
vstopov v konkretne primere iz prakse ter spodbujajo kreativni dialog med
teorijo in prakso.
Radharani Pernarčič: Sneg, uličica in sedem navzgor iztegnjenih palcev, 16.2.2020
So-improviziran zapis ob glasbeno-gibalni improvizaciji Gala Furlana in Simona Wehrlija
V čem je Neforma politična?
Nina Dragičević:
Posebej, 27.12.2019
To ni glasba, ki spremlja ples, to ni
ples, ki se odziva na glasbo
Pri beleženju sem se osredotočila bolj na glasbeni del
Jan-Tage Kühling:
On How To Make Mistakes, 18.10.2019
It will be most
interesting if we make mistakes
Niko Goršič:
Beg kot vrnitev, 10.9.2019
Trpka gibalna transverzala izgubljenega zaupanja v lastni ego
Katja Legin:
Jan Rozman in Luka Ropret, 4.5.2019
Šele ko performer prekrši pravilo, začne delovati
Tadej Stolić:
Ujetost pričakovanja, 29.1.2019
Resnična nesreča, prelomni trenutek, ki je potrdil neformalnost Neforme
Ina Puntar:
Neforma 21.2.2018
Strokovno seciranje prakse za kontinuiran
razvoj refleksije
