Teoretiki s področja performativnih
umetnosti in glasbeni kritiki/muzikologi sodelujejo kot »zunanje oko
oziroma
uho«. Na licu mesta izbrane vtise skušajo strniti v eseje in analize
Neforme in
s tem raziskati domet, namen in potenciale, ki medsebojno prečijo
omenjeno
platformo. Ideja je, mlade avtorje spodbujati k premisleku tovrstnih
dogodkov,
opozarjati na njihov obstoj in ozaveščati občinstvo. Beleženja
naslavljajo vprašanja, kako misliti meje ustvarjalnega polja, omogočajo
ustrezno refleksijo sočasne produkcije in vzpostavljajo temelje miselnih
vstopov v konkretne primere iz prakse ter spodbujajo kreativni dialog
med
teorijo in prakso.
