Prisotnost v uprizoritvenih umetnostih – koncepti in utelešenja

Pričujoče delo opredeljuje, analizira in utemeljuje različne artikulacije pojavnosti prisotnosti znotraj teorije in prakse v polju uprizoritvenih umetnosti, od njenega ustoličenja kot ključnega elementa v tridesetih letih prejšnjega stoletja do aktualnega preoblikovanja v sodobni medijski in virtualni produkciji. Najprej obravnava Artaudovo pojmovanje prisotnosti v gledališču, njegovo idejo gledališča kot čiste prisotnosti brez predstavljanja. Nato se posveča tistim pojavom v uprizoritvenih umetnostih, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih svoje praktično in teoretično delo razvili pod vplivom Artauda in ki zagovarjajo in vzpostavljajo prisotnost kot čisto razliko in ne več kot podvojitev odsotnega drugega. V zadnjem delu sledeč sodobnim poststrukturalističnim interpretacijam Artauda, razpira različne filozofske pristope v pojmovanju prisotnosti in s pomočjo analize konceptualizira njeno udejanjenje v uprizoritvenih praksah, kjer ima prisotnost ekskluzivno mesto.