Spremno besedilo k albumu
Štiri dela (
Šalter Ensemble)
Inštitucija ansambla za sodobno glasbo vsebuje določeno protislovje zahodne umetne glasbe v njeni zadnji fazi, nove, sodobne komponirane glasbe. Ideja, da nova glasba potrebuje posebno izvajalsko enoto, da živeči skladatelji ustvarjajo za specializirane virtuozne izvajalce, ki kot redki lahko primerno igrajo njihove najkompleksnejše zapise, kaže, kako zelo je nova glasba v ožjem smislu presegla tehniko in estetiko pretekle skladateljske prakse, a hkrati le še zaostrila širšo ideologijo 19. stoletja. To je bilo med drugim stoletje preobrata k specializaciji glasbenih nalog. Če je bilo poprej v navadi, da je avtor glasbe za večjo zasedbo aktivno sodeloval pri izvedbi, jo vodil, kot solist igral zahteven part ter ga delno improviziral, pa 19. stoletje počasi uvede skladanje kot bolj izolirano delo. Skladateljev izdelek postaja zapisano, projektirano delo, ne več toliko glasbena izvedba. Zato je notacija vse natančnejša, skladatelj vse bolj odmaknjen od občinstva in ni trajalo dolgo, da se je glasbeni okus vse bolj uperil v starejša dela.
Nova glasba je stara nekako sto let. Leta 1918 je Arnold Schönberg ustanovil Društvo za zasebne glasbene izvedbe, ki je v zaključenem krogu prirejalo primerno pripravljene izvedbe novejših del. Sledili so specializirani festivali, društva, delavnice in od sedemdesetih let še ansambli za sodobno glasbo s posebnimi programi, ekskluzivnimi naročili skladateljem in koncertnimi cikli sodobne glasbe. V zadnjih desetletjih pri ansamblih polagoma prihaja do spoznanja, da je potrebno ta okvir razkleniti. Poraja se vrsta pristopov, ki spreminjajo način sodelovanja s skladateljem, ti vse pogosteje preizkušajo delovni material skupaj z glasbeniki, v skladbah vzpostavljajo improvizacijske protokole, potiskajo meje svojega avtorstva k izvajalcu. Strogo estetsko izbranost dopolnjuje nekaj dobrodošle širine, umetniška vodstva ansamblov iščejo pomike k drugim zvrstem, newyorški ansambel Bang On A Can interpretira glasbo Sonic Youth, njihovi someščani Alarm Will Sound aranžirajo komade Aphex Twina.
Šalter Ensemble izhaja iz nekoliko drugačnega konteksta, iz želje po združevanju glasbenikov in scen, po kolektivnem delovanju, v tem smislu je del trenda velikih improvizacijskih zasedb, ki se v zadnjih desetletjih spleta med zasedbami, kot sta London Improvisers Orchestra ali berlinski Splitter Orchester, in novimi interpreti tradicije jazzovskega big banda. Zasedba od leta 2017 združuje dvanajst glasbenikov iz Švice, Slovenije, Hrvaške in Srbije. Pobudnik in umetniški vodja, švicarski akordeonist Jonas Kocher skupaj z Davorko Begović, Bojanom Đorđevićem in Tomažem Gromom je zbral zasedbo različnih glasbenih okolij, generacij, v kateri se srečajo izkušnje svobodne improvizirane glasbe, jazzovskih, rockovskih scen, praktikov ljudske glasbe in interpretov klasične tradicije. Glasbenikom je skupna veščina improvizacije, ki pa hkrati ni ključni način delanja muzike. Ansambel igra kompozicije svojih članov, Bertranda Denzlerja, Roberta Rože, Roka Crnića in Tomaža Groma – ti pripravijo zasnovo dela in jo v sodelovanju s kolegi preizkušajo, razvijajo, skozi izkušnje prilagajajo in dodelujejo. Improvizacijska izkušnja je tu bistvena in omogoča poseben način poslušanja in odgovarjanja, igranja in komuniciranja. Tudi poslušanje različnih koncertov in posnetkov Šalter Ensembla jasno potrjuje, da tu ne gre za totalno improvizacijsko odprtost, da se pred nami odvijejo skrbno razvite skladateljske zamisli, frekvenčna gibanja v času in prostoru, ki nosijo jasen avtorski podpis. A hkrati izvajanje skladb vodi drugačna spontanost in dinamika med glasbeniki, kakršna je v klasičnih ansamblih za sodobno glasbo praviloma odsotna.
Šalter na mnoge načine odgovarja tudi na dileme ansamblov za sodobno glasbo, le da ne iz pozicije kuriranja s hierarhičnega vrha. Premislek o naravi nastajanja nove glasbe, načinu sodelovanja avtorja in izvajalca, premislek nove glasbene estetike je vgrajen že s širokogledo izbiro sodelujočih glasbenikov, v istem hipu imenitnih zvočnih iskalcev in senzibilnih ljudi. Omenjen premislek se gradi »od spodaj navzgor«. V tem je Šalter aktivna človeška skupnost v malem in ansambel za novo tisočletje.
Primož Trdan