Zavod Sploh
Na delo!NapovednikArhiv

Na delo!

foto: arhiv avtorjev
foto: arhiv avtorjev
Opus (2022–2023)
Avtorji: Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt

Tu in tam je treba nastaviti ogledalo in si priznati, kako je umetnost impotentna

Delo, ki hoče biti nevidno

Edini trenutek, ko ne delam, je, ko ležim na plaži

Ko ti povejo, da si odslužil

Pa kaj če je Ferragosto, mi delamo!

Telo kot orodje kolektivnega dela

Ali je koncert za osla res koncert?

Tovarne smrti so skoraj mistično sporočale »Arbeit macht frei«, pariški zidovi pa so nosili revolucionarna sporočila »Ne travaillez jamais« (Debord, 1953). V etimološkem smislu ima beseda delo v različnih jezikih mnogo izvorov – zasledimo lahko latinski Tripalium, ki nakazuje na mučenje, in grški Ergon, ki govori o skrbi do drugega. Bi lahko rekli, da je delo razmerje med dvema konceptoma – mučenjem in skrbjo?

Od sužnjelastništva do fevdalnih razmerij, od marksističnih analiz do kapitalistične ideje stalnega napredka, od feminističnih zahtev vrednotenja skrbstvenega in nevidnega dela do sodobne teorije odrasti, ki proizvodnjo postavi v kontekst ekološke krize, je bil koncept dela skozi zgodovino obravnavan iz različnih perspektiv. Seveda ne moremo mimo 500-letne protestantske tradicije posvečevanja in poveličevanje dela (Weber, 1905), kjer se opravljanje dela in kako pri tem postati boljši in učinkovitejši razume kot znak morale in etike. V klasičnih časih je aristokracija delo zaničevala, vendar so takratni filozofi, kot je John Locke, razvili puritansko idejo kreposti skozi trpljenje, ki je upravičevala trud delavskega razreda kot nekaj plemenitega. Stoletja kasneje je teorija toka (to je stanje resnične zavzetosti pri delu) ključ do sreče in uspeha v delu artikulirala kot nenehno ravnovesje med tesnobo, kjer je težavnost previsoka za človekovo spretnost, in dolgčasom, kjer je težavnost prenizka (Csíkszentmihályi, 1990). Danes poznamo korporacije, ki najemajo menedžerje sreče in vpeljujejo vaje za spodbujanje dela s tokom: Ljubiti, kar delaš. Biti fanatičen v delu. Biti predan delu, ker je delo vir osebnega zadovoljstva in sreče. Vendar vemo, da so izkušnje toka redke, saj je to predvsem teorija specializiranega strokovnega znanja. Psihologijo strokovnjakov so namreč preučevali na številnih področjih (npr. šahisti, kirurgi, glasbeniki, baletniki, športniki; Ericsson, Krampe in Tesch-Römer (1993); Chase in Simon (1973), tem strokovnjakom pa je skupno, da aktivno delujejo na izjemno opredeljenem in ozkem področju in prejemajo pogoste povratne informacije visoke kakovosti, kar je neprimerljivo z večino obstoječih delovnih mest. Kako torej, da je partikularna teorija toka na delu postala splošna teorija sreče na delu? Če je tok povezan s strokovnim znanjem in če strokovnost ni (ali je le slabo) povezana s srečo, zakaj bi bil tok povezan s srečo? Morda je eden od načinov, kako razumeti tok v smislu sreče, ta, da ga umestimo v tradicijo stoikov, ki so učili, da se sreča najde v dejavnem sodelovanju s svetom (Treating each and every moment—no matter how challenging—as something to be embraced, not avoided). Tudi Nietzsche in Russell sta imela podobne zamisli, le da se tok pri njima spogleduje s fanatičnim in obsesivnim.

Ko razmišljamo o sreči in zadovoljstvu pri delu, naletimo tudi na vprašanje smisla in koristnosti. Večina ljudi resnično želi verjeti, da na nek način prispevajo k svetu in  znorijo, zbolijo ter postanejo nesrečni, če se jim to zanika. V naši družbi koristno delo pogosto ni spoštovano in je slabo plačano, kljub temu da gre po navadi za službe s težkimi pogoji dela, medtem ko je ogromno nesmiselnih služb zelo dobro plačanih. David Graeber govori o teh nekoristnih službah kot o delovnih mestih, namenjenih samim sebi, o »usranih službah«, ki ne koristijo nikomur. Tudi ljudje, ki jih opravljajo, se po njegovem zavedajo, da ne bi bilo nobene razlike, če bi jutri prenehali s svojim delom (Graeber, 2018). Nekateri veliki ekonomski misleci, kot je John Keynes, so napovedovali, da bo tehnologija tako napredovala, da bomo do konca stoletja dosegli 15-urni delovni teden. Namesto skrajšanega delovnika se danes množi količina nesmiselnega dela z domnevo, da je več delovnih mest bolje ne glede na vse. Poleg novih oblik dela, ki popolnoma zamegljujejo izbojevano razmerje med delovnim in prostim časom, poleg človeškega dela, ki ga usmerjajo in preverjajo algoritmi, in poleg nehumanih delovnih razmer post kolonialnega značaja v zadnjih letih spremljamo porast izgorelosti na delovnem mestu, večanje depresivnih obolenj in odpora proti delu.

Morda je napočil trenutek, da na globalni ravni premislimo, koliko dela dejansko moramo opraviti in koliko bistvenih nalog lahko opravi tehnologija. Kajti, da bi delali manj, je stvar prilagoditve ukoreninjenega, historično pogojenega vrednotenja dela. Ta prilagoditev, poleg skrbi za dostojno življenje vseh, terja tudi prepoznanje tistih vrednosti, ki danes ne spadajo pod to, kar štejemo za “delo”, a vseeno temeljno prispevajo k razvoju družbe.

Avtorji: Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt
Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partnerji: Zavod Bunker, Associazione Culturale YANVII, Moderna galerija, Zavod En-Knap
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

19.11.2022

Na delo! #4: Avtoportret | Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt | MSUM

19. 11. 2022, 10h-18h, MSUM
Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt

Avtoportret
Postavitev v javnem prostoru

Del opusa Na delo!

Avtoportret, ki je negotovo umeščen vmes med znotraj in zunaj, se sprašuje, kje je umetnost sploh na delu, hkrati pa napoveduje svojo lastno pozicijo kot nečesa vmes: instalacija je namreč tudi otvoritev daljšega projekta Na delo!, katerega poglavja se ne odvijajo v samem muzeju, temveč na drugih lokacijah v mestu. Avtoportret je torej zamaknjen v prostoru in času in kot tak uhaja nekemu takojšnjemu rezultatu, cilju, zadovoljitvi, razumevanju. Kljub temu pa v svoji konkretnosti vabi k ogledu razstave Umetnost na delu in k spoznavanju umetnic, umetnikov, ki tako kot mi razmišljajo o delu, torej k prepoznanju neke kolektivnosti, ki ji pripadamo in ki nam pripada.
Sama postavitev posega v dnevno gibanje na ploščadi. Na novo organizacijo gibanja je v vsakem primeru potrebno odreagirati – z drugačno odločitvijo, s pozornostjo ali opazovanjem, ki ga namenimo situaciji. Nekateri bomo (v)stopili v/na umetniško delo, drugi bomo s svojim mimohodom, z morebitnimi zaustavitvami in deviacijami delo dopolnili, tako kot ga dopolni, interpretira vsak bralec/gledalec/poznavalec/konzument umetnosti. Intervencija zato deluje kot zareza in povabilo, izpostavlja hkrati potencialnost in praznost umetniške geste.
Napeljuje tudi na odsotnost publike – na širši problem nezanimanja za (sodobno) umetnost v Sloveniji, ki je posledica mnogih zgrešenih javnih kulturnih politik, ali pač majhnosti, razdeljenosti in provincialnosti našega prostora?

Čigav je torej ta Avtoportret?

Avtorji: Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt
Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partner: Moderna galerija
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.

Pretekli dogodki:
Sanjam, torej delam
Jaz ne delam, jaz prakticiram kolektivnost
Prosti čas

Prihajajoči dogodki:
Ogrevanje
Sreča na delu
636,78

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni