Zavod Sploh
Na delo!NapovednikArhiv

Na delo!

foto: arhiv avtorjev
foto: arhiv avtorjev
Opus (2022–2023)
Avtorji: Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt

Poglobljena obravnava koncepta dela.
Svoboda pri delu. Svoboda skozi delo. Svoboda od dela.
“Jezik je tisti, ki govori, ne avtor.” (Barthes)
Brez pavze ni muske.
Tu in tam je treba nastaviti ogledalo in si priznati, kako je umetnost impotentna
Delo, ki hoče biti nevidno
Edini trenutek, ko ne delam, je, ko ležim na plaži
Ko ti povejo, da si odslužil
Pa kaj če je Ferragosto, mi delamo!
Telo kot orodje kolektivnega dela
Ali je koncert za osla res koncert?

Tovarne smrti so skoraj mistično sporočale »Arbeit macht frei«, pariški zidovi pa so nosili revolucionarna sporočila »Ne travaillez jamais« (Debord, 1953). V etimološkem smislu ima beseda delo v različnih jezikih mnogo izvorov – zasledimo lahko latinski Tripalium, ki nakazuje na mučenje, in grški Ergon, ki govori o skrbi do drugega. Bi lahko rekli, da je delo razmerje med dvema konceptoma – mučenjem in skrbjo?

Od sužnjelastništva do fevdalnih razmerij, od marksističnih analiz do kapitalistične ideje stalnega napredka, od feminističnih zahtev vrednotenja skrbstvenega in nevidnega dela do sodobne teorije odrasti, ki proizvodnjo postavi v kontekst ekološke krize, je bil koncept dela skozi zgodovino obravnavan iz različnih perspektiv. Seveda ne moremo mimo 500-letne protestantske tradicije posvečevanja in poveličevanje dela (Weber, 1905), kjer se opravljanje dela in kako pri tem postati boljši in učinkovitejši razume kot znak morale in etike. V klasičnih časih je aristokracija delo zaničevala, vendar so takratni filozofi, kot je John Locke, razvili puritansko idejo kreposti skozi trpljenje, ki je upravičevala trud delavskega razreda kot nekaj plemenitega. Stoletja kasneje je teorija toka (to je stanje resnične zavzetosti pri delu) ključ do sreče in uspeha v delu artikulirala kot nenehno ravnovesje med tesnobo, kjer je težavnost previsoka za človekovo spretnost, in dolgčasom, kjer je težavnost prenizka (Csíkszentmihályi, 1990). Danes poznamo korporacije, ki najemajo menedžerje sreče in vpeljujejo vaje za spodbujanje dela s tokom: Ljubiti, kar delaš. Biti fanatičen v delu. Biti predan delu, ker je delo vir osebnega zadovoljstva in sreče. Vendar vemo, da so izkušnje toka redke, saj je to predvsem teorija specializiranega strokovnega znanja. Psihologijo strokovnjakov so namreč preučevali na številnih področjih (npr. šahisti, kirurgi, glasbeniki, baletniki, športniki; Ericsson, Krampe in Tesch-Römer (1993); Chase in Simon (1973), tem strokovnjakom pa je skupno, da aktivno delujejo na izjemno opredeljenem in ozkem področju in prejemajo pogoste povratne informacije visoke kakovosti, kar je neprimerljivo z večino obstoječih delovnih mest. Kako torej, da je partikularna teorija toka na delu postala splošna teorija sreče na delu? Če je tok povezan s strokovnim znanjem in če strokovnost ni (ali je le slabo) povezana s srečo, zakaj bi bil tok povezan s srečo? Morda je eden od načinov, kako razumeti tok v smislu sreče, ta, da ga umestimo v tradicijo stoikov, ki so učili, da se sreča najde v dejavnem sodelovanju s svetom (Treating each and every moment—no matter how challenging—as something to be embraced, not avoided). Tudi Nietzsche in Russell sta imela podobne zamisli, le da se tok pri njima spogleduje s fanatičnim in obsesivnim.

Ko razmišljamo o sreči in zadovoljstvu pri delu, naletimo tudi na vprašanje smisla in koristnosti. Večina ljudi resnično želi verjeti, da na nek način prispevajo k svetu in  znorijo, zbolijo ter postanejo nesrečni, če se jim to zanika. V naši družbi koristno delo pogosto ni spoštovano in je slabo plačano, kljub temu da gre po navadi za službe s težkimi pogoji dela, medtem ko je ogromno nesmiselnih služb zelo dobro plačanih. David Graeber govori o teh nekoristnih službah kot o delovnih mestih, namenjenih samim sebi, o »usranih službah«, ki ne koristijo nikomur. Tudi ljudje, ki jih opravljajo, se po njegovem zavedajo, da ne bi bilo nobene razlike, če bi jutri prenehali s svojim delom (Graeber, 2018). Nekateri veliki ekonomski misleci, kot je John Keynes, so napovedovali, da bo tehnologija tako napredovala, da bomo do konca stoletja dosegli 15-urni delovni teden. Namesto skrajšanega delovnika se danes množi količina nesmiselnega dela z domnevo, da je več delovnih mest bolje ne glede na vse. Poleg novih oblik dela, ki popolnoma zamegljujejo izbojevano razmerje med delovnim in prostim časom, poleg človeškega dela, ki ga usmerjajo in preverjajo algoritmi, in poleg nehumanih delovnih razmer post kolonialnega značaja v zadnjih letih spremljamo porast izgorelosti na delovnem mestu, večanje depresivnih obolenj in odpora proti delu.

Morda je napočil trenutek, da na globalni ravni premislimo, koliko dela dejansko moramo opraviti in koliko bistvenih nalog lahko opravi tehnologija. Kajti, da bi delali manj, je stvar prilagoditve ukoreninjenega, historično pogojenega vrednotenja dela. Ta prilagoditev, poleg skrbi za dostojno življenje vseh, terja tudi prepoznanje tistih vrednosti, ki danes ne spadajo pod to, kar štejemo za “delo”, a vseeno temeljno prispevajo k razvoju družbe.

Avtorji: Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt
Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partnerji: Zavod Bunker, Associazione Culturale YANVII, Moderna galerija, Zavod En-Knap
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

29.1.2023

Na delo! razstava, +MSUM 10h–18h / Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt

Na delo! razstava
+MSUM, 29. 1. 2023, 10h–18h

Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt

Zadnja priložnost za ogled razstave Umetnost na delu in edina za ogled enodnevne razstave Na delo!
Ob zatvoritvi razstave Umetnost na delu, predstavljamo enodnevni dogodek Na delo! razstava, ki so jo zasnovali Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt. Razstava v razstavi sopostavlja dela umetnic_kov, ki so vključeni v razstavo Umetnost na delu in dela omenjenega kolektiva.

Razstavljena dela so bila v izhodišču zasnovana kot kontekstualno specifične akcije za različne lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, za javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, za institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in za prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. 


Dela bodo v muzeju aktivirana ob določenih urah:
Knjižno delo, 10h–18h
Avtoportret, 10h–18h
Ogrevanje, 10h–12h in 14h–16h
Sreča na delu, 10h–12h in 14h–16h
636,78, 10h–12h in 14h–16h
Moje delo, 10h–18h
Kaj boš, ko boš velik_a?, 10h–12h in 14h–16h
Pavza 12h–14h

Na dogodku sodelujemo tudi s Kooperativo THD (DTP/Analecta, Založba /*cf., Založba Krtina, Založba Sophia, Založba Studia humanitatis), ki z razstavo Knjižno delo v ospredje postavlja teoretske knjige na temo dela. Razstava obiskovalcem omogoča neposreden in sistematičen pregled znanstvenoraziskovalne in strokovne literature, ki večplastno in poglobljeno obravnava koncept dela skozi analizo različnih zgodovinskih in kulturnih oblik dela, delovnih odnosov, paradoksov dela, procesov globalizacije ter različnih zgodovinskih in socialnih oblik izkoriščanja delavk in delavcev. Knjižno delo bo na ogled: 10h–18h. Kuratorka tega dela je filozofinja in kreativna urednica dr. Magdalena Germek. 
 
Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh, Kooperativa THD
Partner: Moderna galerija
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS


Zahvala: Glasbena šola Ljubljana Moste-Polje, Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, Zavod EN-Knap


Spremljajte nas
in ostanite obveščeni