Zavod Sploh
Kooperativa THD: Knjižno deloNapovednikArhivFotografija

Kooperativa THD: Knjižno delo

Kooperativa THD: Knjižno delo
 
Razstava knjig
 
V okviru projekta Na delo! (Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt)
 
Kuratorka: Magdalena Germek
Zahvala: Janja R. Pagon
 
Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi

Koprodukcija: Zavod Sploh, Kooperativa THD (DTP/Analecta, Založba /*cf., Založba Krtina, Založba Sophia, Založba Studia humanitatis)

Partner: Moderna galerija

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS
 
29. 1. 2023, Muzej sodobne umetnosti Metelkova

Fotografije: Marcandrea
Razstava Knjižno delo postavlja v ospredje teoretske knjige s področja humanistike in družboslovja. Obiskovalcem omogoča neposreden in sistematičen pregled znanstvenoraziskovalne in strokovne literature, ki večplastno in poglobljeno obravnava koncept dela skozi analizo različnih zgodovinskih in kulturnih oblik dela, delovnih odnosov, paradoksov dela, procesov globalizacije ter različnih zgodovinskih in socialnih oblik izkoriščanja delavk in delavcev.

Opozoriti želimo na dvojni vidik knjige, saj knjige ne razumemo samo kot pisno jezikovno stvaritev, ki posreduje ideje, vednost, zaokrožene raziskovalne izdelke avtorjev in avtoric, temveč tudi kot objekt materialne založniške produkcije. Ta v sedanjih razmerah na področju neprofitnega založništva poteka pretežno pod pogoji subvencioniranega programskega in projektnega dela, ki zahteva največji možni delež nevidnega, neplačanega in prekarnega dela ter usklajevanje produkcijskega časa, vselej ujetega v primež pogodbenih rokov ter procesov kulturnega in promocijskega menedžmenta. Takšna ujetost je pogosto v nasprotju s težnjo in potrebo po vrhunski kakovosti, h kateri si humanistične založbe prizadevajo že v osnovi svojega delovanja in obstoja. Opozoriti pa želimo tudi na dejstvo, da večino ali celo vse operativno delo neprofitnih humanističnih založb opravljajo ženske, kar po besedah sociologa dr. Primoža Krašovca ni naključje.[1]
 
Na razstavi Knjižno delo so na vpogled knjige na temo dela petih družbeno-humanističnih neprofitnih založb Kooperative THD (DTP/Analecta, Založba /*cf., Založba Krtina, Založba Sophia, Založba Studia humanitatis). Kuratorka razstave je filozofinja in kreativna urednica dr. Magdalena Germek.

Seznam razstavljenih del Kooperative THD:
 
Christophe Dejours, Emmanuel Renault, Jean-Philippe Deranty, Nicholas H. Smith, Vrnitev dela v kritični teoriji. Sebstvo, družba, politika, prev. Aljoša Kravanja, Krtina, 2022.
https://www.zalozbakrtina.si/wop/knjiga/vrnitev-dela-v-kritic%c2%8dni-teoriji/
Andrea Komlosy, Delo. Globalnohistorična perspektiva od 13. do 21. stoletja, prev. Mojca Kranjc, Založba /*cf., 2021.
https://www.zalozbacf.si/index.php/delo.html
Maja Breznik, Mezdno delo. Kritika teorij prekarnosti, Sophia, 2021.
https://zalozba-sophia.si/katalog/2021/mezdno-delo
Kaja Kraner, Kronopolitika umetnosti. Spremembe v estetski vzgoji od moderne do sodobne umetnosti, Krtina, 2021.
https://www.zalozbakrtina.si/wop/knjiga/kronopolitika-umetnosti/
Franck Fischbach, Kaj je socialistična vlada? Kar je živo in kar je mrtvo v socializmu, prev. Aljoša Kravanja, Krtina, 2020.
https://www.zalozbakrtina.si/wop/knjiga/kaj-je-socialisticna-vlada/
Beverly J. Silver, Delavska moč. Delavska gibanja in globalizacija od 1870, prev. Polona Petek, Založba /*cf., 2019.
https://www.zalozbacf.si/index.php/delavska-moc.html
Peter Klepec, Matrice podrejanja, kapitalizem in perverzija, II., DTP Analecta, 2019.
http://www.drustvo-dtp.si/analecta/product_info.php?products_id=260
Guy Standing, Prekariat. Nevarni novi razred, prev. Amanda Saksida, Krtina, 2018.
https://www.zalozbakrtina.si/wop/knjiga/prekariat/
Majda Hrženjak (ur.), Razsežnosti skrbstvenega dela, Sophia, 2018.
https://zalozba-sophia.si/katalog/2018/razseznosti-skrbstvenega-dela
Karl Marx, Razredni boji v Franciji 1848–1850, prev. Boris Majer, Studia humanitatis, 2019.
https://studia-humanitatis.si/izdelek/razredni-boji-v-franciji-1848-1850/
Katja Praznik, Paradoks neplačanega umetniškega dela. Avtonomija umetnosti, avantgarda in kulturna politika, Sophia, 2016.
https://zalozba-sophia.si/katalog/2016/paradoks-neplacanega-umetniskega-dela
Jean-Pierre Dupuy, Prihodnost ekonomije, kako se otresti ekonomistifikacije, prev. Katja Zakrajšek, DTP Analecta, 2016.
http://www.drustvo-dtp.si/analecta/product_info.php?products_id=226
Maja Breznik idr. (ur.), Revščina zaposlenih, Sophia, 2013.
https://zalozba-sophia.si/katalog/2013/revscina-zaposlenih
Alain Supiot, Duh Filadelfije. Socialna pravičnost proti totalnemu trgu, prev. Katarina Rotar, Založba /*cf., 2013.
https://www.zalozbacf.si/index.php/duh-filadelfije.html
Vito Flaker@Boj za, Direktno socialno delo, Založba /*cf., 2013.
https://www.zalozbacf.si/index.php/direktno-socialno-delo.html
Karl Marx, Kapital I. Kritika politične ekonomije, prev. Mojca Dobnikar, Sophia, 2012.
https://zalozba-sophia.si/katalog/2012/kapital-i
Borec. Revija za zgodovino, antropologijo in književnost, št. 685–689, Sophia, 2012, z DVD-prilogo, dokumentarnima filmoma Nike Autor V deželi medvedov in Solidarnost, in s tematskim blokom »Više to nije država o kojoj su pričali moji stričevi«: (d)robni zapiski o vprašanju solidarnosti in (pre)živetja, ur. Lidija Radojević idr.
https://zalozba-sophia.si/katalog/2012/borec-leto-2012-st-685-689
Simon Hajdini, Na kratko o dolgčasu, lenobi in počitku, DTP Analecta, 2012.
http://www.drustvo-dtp.si/analecta/product_info.php?products_id=193
Edward Palmer Thompson, Navade, plebejska kultura in moralna ekonomija, prev. Zdenka Erbežnik, Milan Jesih (verzi), Studia humanitatis, 2010.
https://studia-humanitatis.si/izdelek/navade-plebejska-kultura-in-moralna-ekonomija/
Vasja Badalič, Za 100 evrov na mesec. Proizvodni sistem globalnega kapitalizma, Krtina, 2009.
https://www.zalozbakrtina.si/wop/knjiga/za-100-evrov-na-mesec/
Jeremy Rifkin, Konec dela. Zaton svetovne delavske sile in nastop posttržne dobe, prev. Borut Cajnko, Krtina, 2007.
https://www.zalozbakrtina.si/wop/knjiga/konec-dela/
Keynes, John Maynard, Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja, prev. Žiga Cerkvenik idr., Studia humanitatis, 2006.
https://studia-humanitatis.si/izdelek/splosna-teorija-zaposlenosti-obresti-in-denarja/
Mojca Urek, Zgodbe na delu, Založba /*cf., 2005.
https://www.zalozbacf.si/index.php/zgodbe-na-delu.html
Max Imdahl, Delavci se pogovarjajo o moderni umetnosti, prev. Jaka Žuraj, Založba /*cf., 2000.
https://www.zalozbacf.si/index.php/delavci-se-pogovarjajo-o-moderni-umetnosti.html
Gisela Bock, “Drugo” delavsko gibanje v ZDA od 1905 do 1922, prev. Tomaž Mastnak, Studia humanitatis, 1987.
https://studia-humanitatis.si/izdelek/drugo-delavsko-gibanje-v-zda-od-1905-do-1922/

[1] Primož Krašovec, »Država, trg in založništvo«, v: KOOPERATIVA THD: za humanistiko in družboslovje, ur. Jože Vogrinc idr. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, Krtina, Založba /*cf., Sophia, Studia humanitatis, 2016.

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarja na težave z delom, v institucije, ki izobražuje prihajajočo delovno silo, in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in gledališkem formatu.

Fotografija

19.11.2022

Na delo! #4: Avtoportret | Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt | MSUM

19. 11. 2022, 10h-18h, MSUM
Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt

Avtoportret
Postavitev v javnem prostoru

Del opusa Na delo!

Avtoportret, ki je negotovo umeščen vmes med znotraj in zunaj, se sprašuje, kje je umetnost sploh na delu, hkrati pa napoveduje svojo lastno pozicijo kot nečesa vmes: instalacija je namreč tudi otvoritev daljšega projekta Na delo!, katerega poglavja se ne odvijajo v samem muzeju, temveč na drugih lokacijah v mestu. Avtoportret je torej zamaknjen v prostoru in času in kot tak uhaja nekemu takojšnjemu rezultatu, cilju, zadovoljitvi, razumevanju. Kljub temu pa v svoji konkretnosti vabi k ogledu razstave Umetnost na delu in k spoznavanju umetnic, umetnikov, ki tako kot mi razmišljajo o delu, torej k prepoznanju neke kolektivnosti, ki ji pripadamo in ki nam pripada.
Sama postavitev posega v dnevno gibanje na ploščadi. Na novo organizacijo gibanja je v vsakem primeru potrebno odreagirati – z drugačno odločitvijo, s pozornostjo ali opazovanjem, ki ga namenimo situaciji. Nekateri bomo (v)stopili v/na umetniško delo, drugi bomo s svojim mimohodom, z morebitnimi zaustavitvami in deviacijami delo dopolnili, tako kot ga dopolni, interpretira vsak bralec/gledalec/poznavalec/konzument umetnosti. Intervencija zato deluje kot zareza in povabilo, izpostavlja hkrati potencialnost in praznost umetniške geste.
Napeljuje tudi na odsotnost publike – na širši problem nezanimanja za (sodobno) umetnost v Sloveniji, ki je posledica mnogih zgrešenih javnih kulturnih politik, ali pač majhnosti, razdeljenosti in provincialnosti našega prostora?

Čigav je torej ta Avtoportret?

Avtorji: Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt
Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partner: Moderna galerija
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.

Pretekli dogodki:
Sanjam, torej delam
Jaz ne delam, jaz prakticiram kolektivnost
Prosti čas

Prihajajoči dogodki:
Ogrevanje
Sreča na delu
636,78

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni