Zavod Sploh
Loup Abramovici: OgrevanjeNapovednikArhivFotografija

Loup Abramovici: Ogrevanje

akcija v trajanju
V okviru projekta Na delo! (Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt)

Koncept in izvedba: Loup Abramovici
Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

2. 12. 2022, avla Ministrstva za kulturo RS
Partner: Ministrstvo za kulturo RS


Ogrevanje

Delo plesalca vedno ostaja očem gledalcev nevidno, kar vidimo, je le popolnost, kajti plesalec na odru ne dela, on pleše. Naloga plesalca je namreč ta, da izbriše vsako sled dela, vsak kanček napora. Preseči mora samega sebe tako, da ni več razvidna vpetost telesa v lastno reprodukcijo – le takrat se lahko vzpostavi dejanska razlika med umetnostjo in življenjem.

Plesalec je medij in umetniško delo hkrati, pri tem uporablja samo svoje telo: njegovo početje ne onesnažuje. Ne pušča sledi. Ničesar ne akumulira. Vedno samo ponavlja in izboljšuje, ničesar ne zavrže. Plesalec malo in zdravo je. Se veseli, ko najde drobtino svobode v nemogočih omejitvah. Ne rabi plina, saj ogreva samega sebe. Je fleksibilen, reaktiven in v stalni pripravljenosti. Plesalec je opremljen s prav vsem, da bo preživel različne planetarne krize.

Plesalec, naša prihodnost!

#ogrevanje za katastrofo, ogrevanje za levji skok v prihodnost, ogrevanje v času kriz, ogrevanje kot okrevanje, ogrevanje za nič, ogrevanje za zdrav duh v zdravem telesu, ogrevanje za nekaj, kar šele pride, ogrevanje za predstavo, ki je nikoli ne boste dočakali, ogrevanje za najboljšo predstavo na svetu, ogrevanje za vse nevidne delavce, ogrevanje v solidarnosti ...

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.

Fotografije: arhiv avtorjev

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni