Zavod Sploh
Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt: AvtoportretNapovednikArhivFotografijaVideo

Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt: Avtoportret

foto: arhiv avtorjev
foto: arhiv avtorjev
postavitev v javnem prostoru
V okviru projekta Na delo!

Koncept in izvedba: Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt

Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

19. 11. 2022, Muzej sodobnih umetnosti
Avtoportret, ki je negotovo umeščen vmes med znotraj in zunaj, se sprašuje, kje je umetnost sploh na delu, hkrati pa napoveduje svojo lastno pozicijo kot nečesa vmes: instalacija je namreč tudi otvoritev širšega projekta, katerega poglavja se ne odvijajo v samem muzeju, temveč na drugih lokacijah. Avtoportret je zamaknjen v prostoru in času in kot tak uhaja nekemu takojšnjemu rezultatu, cilju, zadovoljitvi, razumevanju. Kljub temu pa v svoji konkretnosti vabi k ogledu druge razstave Umetnost na delu in k spoznavanju umetnic, ki tako kot mi razmišljajo o delu, torej k prepoznanju neke kolektivnosti, ki ji pripadamo in ki nam pripada.

Postavitev intervenira v gibanje na ploščadi. Na novo organizacijo gibanja je v vsakem primeru potrebno odreagirati – z drugačno odločitvijo, s pozornostjo ali opazovanjem, ki ga namenimo situaciji. Nekateri bodo (v)stopili v/na umetniško delo, drugi bodo s svojim mimohodom, z morebitnimi zaustavitvami in deviacijami delo dopolnili, tako kot ga dopolni, interpretira vsak bralec/gledalec/konzument umetnosti.

Intervencija v javni prostor deluje kot zareza in povabilo, izpostavlja hkrati potencialnost in praznost umetniške geste. Napeljuje na odsotnost publike – na širši problem nezanimanja za (sodobno) umetnost v Sloveniji, ki je posledica mnogih zgrešenih javnih politik, ali pač majhnosti in provincialnosti našega prostora?

Čigav je torej ta Avtoportret?

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni