Zavod Sploh
Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt: AvtoportretNapovednikArhivFotografijaVideo

Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt: Avtoportret

foto: arhiv avtorjev
foto: arhiv avtorjev
postavitev v javnem prostoru
V okviru projekta Na delo!

Koncept in izvedba: Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt

Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

18. 05. 2024, Inkubator, Maribor
29. 01. 2023, Muzej sodobnih umetnosti Metelkova, ljubljana
19. 11. 2022, Muzej sodobnih umetnosti Metelkova, Ljubljana
Avtoportret, ki je negotovo umeščen vmes med znotraj in zunaj, se sprašuje, kje je umetnost sploh na delu, hkrati pa napoveduje svojo lastno pozicijo kot nečesa vmes: instalacija je namreč tudi otvoritev širšega projekta, katerega poglavja se ne odvijajo v samem muzeju, temveč na drugih lokacijah. Avtoportret je zamaknjen v prostoru in času in kot tak uhaja nekemu takojšnjemu rezultatu, cilju, zadovoljitvi, razumevanju. Kljub temu pa v svoji konkretnosti vabi k ogledu druge razstave Umetnost na delu in k spoznavanju umetnic, ki tako kot mi razmišljajo o delu, torej k prepoznanju neke kolektivnosti, ki ji pripadamo in ki nam pripada.

Postavitev intervenira v gibanje na ploščadi. Na novo organizacijo gibanja je v vsakem primeru potrebno odreagirati – z drugačno odločitvijo, s pozornostjo ali opazovanjem, ki ga namenimo situaciji. Nekateri bodo (v)stopili v/na umetniško delo, drugi bodo s svojim mimohodom, z morebitnimi zaustavitvami in deviacijami delo dopolnili, tako kot ga dopolni, interpretira vsak bralec/gledalec/konzument umetnosti.

Intervencija v javni prostor deluje kot zareza in povabilo, izpostavlja hkrati potencialnost in praznost umetniške geste. Napeljuje na odsotnost publike – na širši problem nezanimanja za (sodobno) umetnost v Sloveniji, ki je posledica mnogih zgrešenih javnih politik, ali pač majhnosti in provincialnosti našega prostora?

Čigav je torej ta Avtoportret?

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.

2.12.2022

Na delo! #5: Ogrevanje | Loup Abramovici | Ministrstvo za kulturo RS

2. 12. 2022, 8h–16h, Ministrstvo za kulturo RS, Maistrova ulica 10

Loup Abramovici
Ogrevanje
Akcija v trajanju
V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS

Delo opusa  Na delo! (Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt)

#ogrevanje za katastrofo, #ogrevanje za levji skok v prihodnost, #ogrevanje v času kriz, #ogrevanje kot okrevanje, #ogrevanje za nič, #ogrevanje za zdrav duh v zdravem telesu, #ogrevanje za nekaj, kar šele pride, #ogrevanje za predstavo, ki je nikoli ne boste dočakali, #ogrevanje za najboljšo predstavo na svetu, #ogrevanje za vse nevidne delavce, #ogrevanje v solidarnosti ... Ogrevanje je vsakodnevno delo plesalca.

Delo plesalca vedno ostaja očem gledalcev nevidno, kar vidimo, je le popolnost, kajti plesalec na odru ne dela, on pleše. Naloga plesalca je namreč ta, da izbriše vsako sled dela, vsak kanček napora. Preseči mora samega sebe, tako da ni več razvidna vpetost telesa v lastno reprodukcijo – le takrat se lahko vzpostavi dejanska razlika med umetnostjo in življenjem.

Plesalec je medij in umetniško delo hkrati, pri tem uporablja samo svoje telo: njegovo početje ne onesnažuje. Ne pušča sledi. Ničesar ne akumulira. Vedno samo ponavlja in izboljšuje, ničesar ne zavrže. Plesalec malo in zdravo je. Se veseli, ko najde drobtino svobode v nemogočih omejitvah. Ne rabi plina, saj ogreva samega sebe. Je fleksibilen, reaktiven in v stalni pripravljenosti. Plesalec je opremljen s prav vsem, da bo preživel različne planetarne krize. Plesalec, naša prihodnost!

Izvedba: Loup Abramovici
Ideja: Loup Abramovici in Teja Reba
Produkcija: Teja Reba
Koprodukcija: Zavod Sploh
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.

Prihajajoči dogodki:
Sreča na delu
636,78

Pretekli dogodki:
Sanjam, torej delam
Jaz ne delam, jaz prakticiram kolektivnost
Prosti čas
Avtoportret


Spremljajte nas
in ostanite obveščeni