»Obveščamo vas, da boste pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list- RS, št. 69/12, 39/13, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 51/21, 121/212, 162/21, 10/22, in 29/22 – v nadaljevanju ZPIZ-2) predvidoma izpolnili dne 17. 6. 2029, ko boste dopolnili:
- 65 let 0 mesecev in 0 dni starosti in
- 39 let 5 mesecev 3 dni pokojninske dobe.« (Informacija o pričakovani višini starostne oziroma predčasne pokojnine. Št. 10345-24269/2022. Ljubljana: SPIZ, 19. 10. 2022)
V njeni delovni knjižici piše:
- profesor italijanščine in slovenščine
- magistrica dramaturških znanosti
Ker so jo ukinili 1. 1. 2009, v njeni
delovni knjižici ne piše:
- doktorica filozofije in teorije vizualne kulture
Starostna pokojnina bi znašala …
»Moje telo kot vidna stvar je vsebina v velikem prizoru. Toda moje telo, ki vidi, podpira to vidno telo in z njim vse, kar je vidno.« (Merleau-Ponty, Maurice. 2000.
Vidno in nevidno. Phainomena. Ljubljana: Nova revija, 122)
V telesu so zapisane sledi dela. V telo se vpisujejo izkušnje od rojstva do smrti, izkušnje generacij pred nami, genetski in socialni spomin, zgodovinske in kulturne afirmacije.
Posegi na in v sodobno telo so vse bolj radikalni. Diktatura videza sproža dva izrazito nasprotna pojava, lepotne operacije in alternativno zaznamovano tetoviranje in prebadanje.
Ona vztraja v (ne)učinkovitem, (ne)trpežnem, (ne)popolnem, (ne)emancipiranem, (ne)zadostnem, (im)potentnem, zastarelem, v svojem telesu.
Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških
situacij, ki so postavljene v specifična okolja nas nagovarja k
razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo
doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška
dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste
lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na
področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju
dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarja na težave z delom, v
institucije, ki izobražuje prihajajočo delovno silo, in v prostore, ki
skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in
časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v
institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti
polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju
(2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in
gledališkem formatu.
