Zavod Sploh
Špela Trošt: 636,78NapovednikArhivFotografija

Špela Trošt: 636,78

foto. arhiv avtorice
foto. arhiv avtorice
V okviru projekta Na delo! (Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt)

akcija v trajanju
Koncept, besedilo, izvedba: Špela Trošt

29. 1. 2023, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
9. 9. 2023, festival Venere in teatro, Forte Maghera, Mestre-Venezia

performans
Koncept: Špela Trošt
besedilo in izvedba: Marjeta Kamnikar, Liana Kalčina, Špela Trošt, Marija Pantić, Vesna Godler, Mary Anne Blanche

24. 4. 2023, Stara mestna elektrarna
25. 4. 2023, Stara mestna elektrarna
2. 12. 2023, Celjski dom, Celje
2. in 3. 2. 2024, Hangar teatri, Trst, Italija

Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partner: Moderna galerija, Zavod Bunker
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS



Fotografija: Marcandrea

»Obveščamo vas, da boste pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list- RS, št. 69/12, 39/13, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 51/21, 121/212, 162/21, 10/22, in 29/22 – v nadaljevanju ZPIZ-2) predvidoma izpolnili dne 17. 6. 2029, ko boste dopolnili:
- 65 let 0 mesecev in 0 dni starosti in
- 39 let 5 mesecev 3 dni pokojninske dobe.« (Informacija o pričakovani višini starostne oziroma predčasne pokojnine. Št. 10345-24269/2022. Ljubljana: SPIZ, 19. 10. 2022)

V njeni delovni knjižici piše:
- profesor italijanščine in slovenščine
- magistrica dramaturških znanosti

Ker so jo ukinili 1. 1. 2009, v njeni delovni knjižici ne piše:
- doktorica filozofije in teorije vizualne kulture


Starostna pokojnina bi znašala …

»Moje telo kot vidna stvar je vsebina v velikem prizoru. Toda moje telo, ki vidi, podpira to vidno telo in z njim vse, kar je vidno.« (Merleau-Ponty, Maurice. 2000. Vidno in nevidno. Phainomena. Ljubljana: Nova revija, 122)
V telesu so zapisane sledi dela. V telo se vpisujejo izkušnje od rojstva do smrti, izkušnje generacij pred nami, genetski in socialni spomin, zgodovinske in kulturne afirmacije.
Posegi na in v sodobno telo so vse bolj radikalni. Diktatura videza sproža dva izrazito nasprotna pojava, lepotne operacije in alternativno zaznamovano tetoviranje in prebadanje.
Ona vztraja v (ne)učinkovitem, (ne)trpežnem, (ne)popolnem, (ne)emancipiranem, (ne)zadostnem, (im)potentnem, zastarelem, v svojem telesu.

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarja na težave z delom, v institucije, ki izobražuje prihajajočo delovno silo, in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in gledališkem formatu.

25.4.2023

Teja Reba, Špela Trošt: Praznik dela, Stara mestna elektrarna

24. 4. ob 18h, Stara mestna elektrarna
25. 4. ob 20h, Stara mestna elektrarna

Zakaj delaš?

1.     Ne morem, ne da bi delal. Zame je to zaveza, ki je ne narekuje racionalnost, ampak instinkt in notranja potreba.
2.     Delam, da bi preživel.
3.     Da bi našla lepoto.
4.     Delam, ker moram vzdrževati ta sistem, da bi lahko preživel v družbi, v kateri živim. Sicer bi me imeli za norca, bedaka, me strpali v norišnico za vse življenje na stroške so-državljanov, so-bratov, ki plačujejo veliko davkov, da bi me vzdrževali v psihiatrični bolnišnici.
5.     Ker moram živeti.
6.     Ne delam, sem slikar.
7.     Ker sem v sistemu, iz katerega ne morem.
8.     Ker mi je všeč, kar delam.
9.     Mislim, da je bistvo dela, da prispevamo k družbi.

Zasnova in vodstvo:
Teja Reba in Špela Trošt
Soavtorji:
Loup Abramovici, Mateja Bučar, Matjaž Farič, Tomaž Grom, Katja Legin, Lana Zdravković
Nastopajo:
Loup Abramovici, Dimitra Alfirević Srhoj, Mary Anne Blanche, Vesna Godler, Tomaž Grom, Katja Legin, Liana Kalčina, Marjeta Kamnikar, Svarun Košir, Čarna Košir, Marija Pantić, Kalvin Radivojević, Bela Reba Abramovici, Pika Redžić, Špela Trošt, Iva Vidmar, Lana Zdravković

Oblikovanje svetlobe: Špela Škulj
Oblikovanje zvoka: Tomaž Grom
Izbor glasbe: Matjaž Farič, Katja Legin, Tomaž Grom, Lana Zdravković
Naslovna fotografija: Marcandrea
Tehnična ekipa: Igor Remeta, Andrej Petrovčič, Duško Pušica, Manca Vukelič, Vid Starman
Čistilki: Marjeta Pogačnik, Darinka Županec Ivanovski

Produkcija: Teja Reba
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partnerji: Zavod Bunker, Ljubljana, Zavod En-Knap, DUM – Društvo umetnikov, MG+MSUM, Associazione Culturale YANVII

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni