Zavod Sploh

Špela Trošt: To ni moje delo

dva plesna sola
V okviru projekta Na delo! (Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt)

Avtorica: Špela Trošt
Koreografa: Mateja Bučar in Matjaž Farič
Plesalec: Loup Abramovici
Oblikovalec zvoka: Tomaž Grom
Izbor glasbe: Matjaž Farič

Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partner: Zavod Bunker, DUM
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo.


24. 4. 2023, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
25. 4. 2023, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
9. 9. 2023, festival Venere in teatro, Forte Maghera, Mestre-Venezia
2. 12. 2023, Celjski dom, Celje
2. in 3. 2. 2024, Hangar teatri, Trst, Italija




Delo To ni moje delo hoče biti demistifikacija umetnosti kot Božjega daru.

Z afirmacijo prepričanja Jaz ne delam, jaz sem umetnik umetnik afirmira »svobodo« in »avtonomijo« dela in se odreka ekonomiji dela. A navzlic svobodnemu in avtonomnemu ekonomskemu razvrednotenju lastnega dela ali bolje prav zaradi njega je umetnik suženj in ujetnik sistema. Sistema, ki ga kdaj bolj odkrito, kdaj bolj zakrito dojema obenem kot idealiziranega Izjemnega  posameznika in parazita.

»Kdor ne dela, naj ne je!« je dahnil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek na pogostitvi po Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu 7. 2. 2018 

»Ko vas bodo naslednjič prepričevali,da so slovenska moderna umetnost tudi barvni fleki na platnu ali korenje v vagini in riti, vedite,da to ne počno zato skrbi o naši ‘kulturni nerazgledanosti’. To počno,ker hočejo,da tudi v prihodnje to financiramo in tako polnimo njihova korita,« je zapisal minister za notranje zadeve Aleš Hojs na Twiterju 30. 8. 2022. 

To ni moje delo je delo štirih idealnih parazitov, popolna medsebojna zloraba in podreditev obenem.

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarja na težave z delom, v institucije, ki izobražuje prihajajočo delovno silo, in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in gledališkem formatu.

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni