Teja Reba, Špela Trošt: Praznik dela

Zakaj delaš?

1.     Ne morem, ne da bi delal. Zame je to zaveza, ki je ne narekuje racionalnost, ampak instinkt in notranja potreba.
2.     Delam, da bi preživel.
3.     Da bi našla lepoto.
4.     Delam, ker moram vzdrževati ta sistem, da bi lahko preživel v družbi, v kateri živim. Sicer bi me imeli za norca, bedaka, me strpali v norišnico za vse življenje na stroške so-državljanov, so-bratov, ki plačujejo veliko davkov, da bi me vzdrževali v psihiatrični bolnišnici.
5.     Ker moram živeti.
6.     Ne delam, sem slikar.
7.     Ker sem v sistemu, iz katerega ne morem.
8.     Ker mi je všeč, kar delam.
9.     Mislim, da je bistvo dela, da prispevamo k družbi.

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarja na težave z delom, v institucije, ki izobražuje prihajajočo delovno silo, in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in gledališkem formatu.