Zavod Sploh

Teja Reba, Špela Trošt: Praznik dela

V okviru projekta Na delo! (Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt)

Zasnova in vodstvo:
Teja Reba in Špela Trošt

Soavtorji:
Loup Abramovici, Mateja Bučar, Matjaž Farič, Tomaž Grom, Katja Legin, Lana Zdravković

Nastopajo:
Loup Abramovici, Dimitra Alfirević Srhoj, Mary Anne Blanche, Vesna Godler, Tomaž Grom, Katja Legin, Liana Kalčina, Marjeta Kamnikar, Svarun Košir, Čarna Košir, Marija Pantić, Kalvin Radivojević, Bela Reba Abramovici, Pika Redžić, Špela Trošt, Iva Vidmar, Lana Zdravković


Oblikovanje svetlobe: Špela Škulj
Oblikovanje zvoka: Tomaž Grom

Izbor glasbe: Matjaž Farič, Katja Legin, Tomaž Grom, Lana Zdravković
Tehnična ekipa: Igor Remeta, Andrej Petrovčič, Duško Pušica, Manca Vukelič, Vid Starman
Naslovna fotografija: Marcandrea
Čistilki: Marjeta Pogačnik, Darinka Županec Ivanovski

Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partnerji: Zavod Bunker, Ljubljana, Zavod En-Knap, DUM – Društvo umetnikov, MG+MSUM, Associazione Culturale YANVII
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana

24. 4. 2023, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
25. 4. 2023, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
2. 12. 2023, Celjski dom, Celje

Zakaj delaš?

1.     Ne morem, ne da bi delal. Zame je to zaveza, ki je ne narekuje racionalnost, ampak instinkt in notranja potreba.
2.     Delam, da bi preživel.
3.     Da bi našla lepoto.
4.     Delam, ker moram vzdrževati ta sistem, da bi lahko preživel v družbi, v kateri živim. Sicer bi me imeli za norca, bedaka, me strpali v norišnico za vse življenje na stroške so-državljanov, so-bratov, ki plačujejo veliko davkov, da bi me vzdrževali v psihiatrični bolnišnici.
5.     Ker moram živeti.
6.     Ne delam, sem slikar.
7.     Ker sem v sistemu, iz katerega ne morem.
8.     Ker mi je všeč, kar delam.
9.     Mislim, da je bistvo dela, da prispevamo k družbi.

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarja na težave z delom, v institucije, ki izobražuje prihajajočo delovno silo, in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in gledališkem formatu.

19.11.2022

Na delo! #4: Avtoportret | Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt | MSUM

19. 11. 2022, 10h-18h, MSUM
Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt

Avtoportret
Postavitev v javnem prostoru

Del opusa Na delo!

Avtoportret, ki je negotovo umeščen vmes med znotraj in zunaj, se sprašuje, kje je umetnost sploh na delu, hkrati pa napoveduje svojo lastno pozicijo kot nečesa vmes: instalacija je namreč tudi otvoritev daljšega projekta Na delo!, katerega poglavja se ne odvijajo v samem muzeju, temveč na drugih lokacijah v mestu. Avtoportret je torej zamaknjen v prostoru in času in kot tak uhaja nekemu takojšnjemu rezultatu, cilju, zadovoljitvi, razumevanju. Kljub temu pa v svoji konkretnosti vabi k ogledu razstave Umetnost na delu in k spoznavanju umetnic, umetnikov, ki tako kot mi razmišljajo o delu, torej k prepoznanju neke kolektivnosti, ki ji pripadamo in ki nam pripada.
Sama postavitev posega v dnevno gibanje na ploščadi. Na novo organizacijo gibanja je v vsakem primeru potrebno odreagirati – z drugačno odločitvijo, s pozornostjo ali opazovanjem, ki ga namenimo situaciji. Nekateri bomo (v)stopili v/na umetniško delo, drugi bomo s svojim mimohodom, z morebitnimi zaustavitvami in deviacijami delo dopolnili, tako kot ga dopolni, interpretira vsak bralec/gledalec/poznavalec/konzument umetnosti. Intervencija zato deluje kot zareza in povabilo, izpostavlja hkrati potencialnost in praznost umetniške geste.
Napeljuje tudi na odsotnost publike – na širši problem nezanimanja za (sodobno) umetnost v Sloveniji, ki je posledica mnogih zgrešenih javnih kulturnih politik, ali pač majhnosti, razdeljenosti in provincialnosti našega prostora?

Čigav je torej ta Avtoportret?

Avtorji: Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt
Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partner: Moderna galerija
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.

Pretekli dogodki:
Sanjam, torej delam
Jaz ne delam, jaz prakticiram kolektivnost
Prosti čas

Prihajajoči dogodki:
Ogrevanje
Sreča na delu
636,78

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni