Zavod Sploh
Tomaž Grom, Špela Trošt: Sanjam, torej delamNapovednikArhivFotografija

Tomaž Grom, Špela Trošt: Sanjam, torej delam

foto: Nada Žgank
foto: Nada Žgank
Performans, 30’
V okviru projekta Na delo! (Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt)

Koncept: Tomaž Grom, Špela Trošt
Izvedba: Tomaž Grom
Besedilo: Špela Trošt in Tomaž Grom

Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partner: Zavod Bunker (v okviru evropskega projekta Stronger Peripheries: Southern Coalitions (Močnejše periferije: Južno partnerstvo)
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

10. 2. 2022, Stara mestna elektrarna Ljubljana



Delo je način, da vključim okolico v svoje življenje.
Sreča je, ko svoje življenje doživljam kot del svojega dela.
Delo je možnost pobega od sreče.
Sreča je delo.
Delo je način življenja.
Sreča je, ko v svoje delo vključim družino.
Delo je čas, ko moram najti srečo v svojem življenju.
Sreča je, ko v svojem delu najdem življenje.
Delo je sreča.
Sreča je, ko se izgubim v svojem delu.
Delo je, ko ne najdem sreče.
Sreča je, ko sanjam, medtem ko delam.
Delo je, ko se moram zbuditi od presenečenja, ki prinaša srečo.
Sreča je, ko v svojem delu najdem presenečenje.

Geneza
Tomaža Groma prijaviva na Bunkerjev razpis Delo in sreča. Prisiliva ga, da ubesedi misli. Ugodi in zapiše štirinajst povedi in v eno vpiše sanjam.
Ni izbran.
A močno osebno zaznamovana zavrnitev laska. Ko ugotovi, da je na las enako zavrnitev v svoj predal prejel tudi Loup Abramovici, se laskanje razblini in močno osebno izpuhti. Tomaž in Loup pa sta spet in zaradi naključja skupaj.
Na delo! Se samodejno zaprede. Smisel zasnujeta Teja Reba in Špela Trošt.
Tomaž pa še naprej sanja. Sanja, da bo za 50 € prodal vinilko s prdci. Sanja, da bo prodal svojo glasbo. Sanja, da bo prodal svoje delo. Sanja, da bo prodal svoje življenje. Sanja, da bo prodal sebe.


Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.

2.12.2022

Na delo! #5: Ogrevanje | Loup Abramovici | Ministrstvo za kulturo RS

2. 12. 2022, 8h–16h, Ministrstvo za kulturo RS, Maistrova ulica 10

Loup Abramovici
Ogrevanje
Akcija v trajanju
V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS

Delo opusa  Na delo! (Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt)

#ogrevanje za katastrofo, #ogrevanje za levji skok v prihodnost, #ogrevanje v času kriz, #ogrevanje kot okrevanje, #ogrevanje za nič, #ogrevanje za zdrav duh v zdravem telesu, #ogrevanje za nekaj, kar šele pride, #ogrevanje za predstavo, ki je nikoli ne boste dočakali, #ogrevanje za najboljšo predstavo na svetu, #ogrevanje za vse nevidne delavce, #ogrevanje v solidarnosti ... Ogrevanje je vsakodnevno delo plesalca.

Delo plesalca vedno ostaja očem gledalcev nevidno, kar vidimo, je le popolnost, kajti plesalec na odru ne dela, on pleše. Naloga plesalca je namreč ta, da izbriše vsako sled dela, vsak kanček napora. Preseči mora samega sebe, tako da ni več razvidna vpetost telesa v lastno reprodukcijo – le takrat se lahko vzpostavi dejanska razlika med umetnostjo in življenjem.

Plesalec je medij in umetniško delo hkrati, pri tem uporablja samo svoje telo: njegovo početje ne onesnažuje. Ne pušča sledi. Ničesar ne akumulira. Vedno samo ponavlja in izboljšuje, ničesar ne zavrže. Plesalec malo in zdravo je. Se veseli, ko najde drobtino svobode v nemogočih omejitvah. Ne rabi plina, saj ogreva samega sebe. Je fleksibilen, reaktiven in v stalni pripravljenosti. Plesalec je opremljen s prav vsem, da bo preživel različne planetarne krize. Plesalec, naša prihodnost!

Izvedba: Loup Abramovici
Ideja: Loup Abramovici in Teja Reba
Produkcija: Teja Reba
Koprodukcija: Zavod Sploh
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.

Prihajajoči dogodki:
Sreča na delu
636,78

Pretekli dogodki:
Sanjam, torej delam
Jaz ne delam, jaz prakticiram kolektivnost
Prosti čas
Avtoportret


Spremljajte nas
in ostanite obveščeni