Tomaž Grom, Špela Trošt: Sanjam, torej delam

Sreča je, ko svoje življenje doživljam kot del svojega dela.
Delo je možnost pobega od sreče.
Sreča je delo.
Delo je način življenja.
Sreča je, ko v svoje delo vključim družino.
Delo je čas, ko moram najti srečo v svojem življenju.
Sreča je, ko v svojem delu najdem življenje.
Delo je sreča.
Sreča je, ko se izgubim v svojem delu.
Delo je, ko ne najdem sreče.
Sreča je, ko sanjam, medtem ko delam.
Delo je, ko se moram zbuditi od presenečenja, ki prinaša srečo.
Sreča je, ko v svojem delu najdem presenečenje.

Geneza

Tomaža Groma prijaviva na Bunkerjev razpis Delo in sreča. Prisiliva ga, da ubesedi misli. Ugodi in zapiše štirinajst povedi in v eno vpiše sanjam.
Ni izbran.
A močno osebno zaznamovana zavrnitev laska. Ko ugotovi, da je na las enako zavrnitev v svoj predal prejel tudi Loup Abramovici, se laskanje razblini in močno osebno izpuhti. Tomaž in Loup pa sta spet in zaradi naključja skupaj.
Na delo! Se samodejno zaprede. Smisel zasnujeta Teja Reba in Špela Trošt.
Tomaž pa še naprej sanja. Sanja, da bo za 50 € prodal vinilko s prdci. Sanja, da bo prodal svojo glasbo. Sanja, da bo prodal svoje delo. Sanja, da bo prodal svoje življenje. Sanja, da bo prodal sebe.

Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.