Zavod Sploh
NeformaArhivKritikaFotografijaVideo

Neforma

Neforma, serija glasbeno-performativnih improvizacij, je študijsko-procesno orientirana in pozdravlja napake, zdrse, odrske katastrofe, saj se zaveda, da so to najboljši študijski primeri. 
Tematski sklopi, ki se izmenično pojavljajo v obdobju 2018-2021, so:

Dialogi, Ponovno v živo – rekonstrukcija, Nova srečanja, Element presenečenja.

Od leta 2010 do 2014 sta cikel kurirala Špela Trošt in Tomaž Grom.
Od leta 2015 do 2018 sta cikel kurirala Katja Legin in Jošt Drašler.
Leta 2019 sta cikel kurirala Kaja Lorenci in Jošt Drašler.
Leta 2020 sta cikel kurirala Tina Valentan in Jošt Drašler.
Leta 2021 cikel kurirata Suzana Koncut in Andrej Fon.

Od leta 2020 je Neforma del platforme Neodvisni.

Neforma_Beleženje

Seznam Neform

10.3.2021

Neforma: Zorni koti #2

Neforma #84 - spletna predstavitev (10.3. od 18h naprej)

Ples: Urška Vohar, Jerca Rožnik Novak
Glasba: Blaž Božič, Samo Kutin

Program za leto 2021 sta zasnovala Suzana Koncut in Andrej Fon.
Kamera: sploh

Štirje močni individualci, hkrati pa preizkuševalci novih, nepovršnih načinov komunikacije in sodelovanja. Vsak po svoje globoko v svojih nenavadnih kombinacijah, a v tem budno odprti navzven in še za kaj.

Je to idealno izhodišče za izjemno improvizacijo ali formuala za kaos?

BLAŽ BOŽIČ, rojen leta 1991 v Ljubljani, je glasbenik, pesnik, klasični filolog in prevajalec. Deluje kot kitarist zasedbe nevemnevem in z eksperimentalnim breakcore-glitchcore solo projektom SsmKOSK, s katerim je izdal albume Pičko'n'troll (OFFTIR, 2014), Merak (samozaložba, 2015), Tripl split (s Segregatorjem X in Genezo Kinezev, samozaložba), Ptičji mozak (Zvočni prepihi, 2018) ter Pajser in mleko (Zvočni prepihi, 2019). Odigral je številne koncerte doma in na tujem (Avstrija, Bolgarija, Danska, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Romunija, Srbija), poleg tega pa je dejaven tudi na literarnem, prevajalskem in raziskovanem področju: izdal je tri pesniške zbirke (zadnja, K območnim poročilom, je izšla pri Centru za slovensko književnost leta 2016) in objavil več literarnih prevodov iz nemščine, stare grščine in osmanske turščine. Trenutno v okviru doktorskega študija na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pripravlja disertacijo na temo zadnjega epa antike, Epa o Dionizu Nonosa iz Panopolisa.     

Ne vemo prav zares, v kateri inkarnaciji bo tokrat nastopil  Blaž. In tudi ne vemo, kako se znajde v popolnoma nepredvidljivi, večmedijski impro situaciji, kot je Neforma. Bo pesnik in noise kitarist, DJ Pizdoglavec ali ga bo na polno zaSsmKOSKal? Po mestu se šušlja, da se stran od oči in ušes in poleg vsega naštetega v zgornjem CVju mojstri  tudi v igranju flamenka!  Če guglamo izraz »idiosinkratično« se nam ne izpiše njegovo ime in ne nariše njegova slika. Po krivici!

SAMO KUTIN je izjemno dejaven multi-instrumentalist, znan po rabi nekonvencionalnih in lastnoročno izdelanih glasbil in zvočil. Eden izmed tradicionalnih inštrumentov, ki jih uporablja, je tudi madžarsko srednjeveško strunsko glasbilo hurdy- gurdy, s katerim ga pogosto videvamo muzicirati na dogodkih eksperimentalne in improvizacijske glasbe. Na področju proste improvizacije se intenzivno posveča iskanju, odkrivanju in manipuliranju najrazličnejših možnosti inštrumenta hurdy gurdy. Skrajne zvočne razsežnosti, od nežnega šuma do hrupnega drona, od blagozvočnih udarcev do neznosnega cviljenja, doseže s preparacijo in ozvočitvijo glasbila, pri čemer uporablja tako kontaktne mikrofone kot akustične resonatorje.

Hrdi grdi. Tako se po naše  izgovori ime glasbila, s katerim Samo rokuje na zelo svojstven način. Čudijo se profesorji na konservatoriju, čudijo se čislani  tuji improvizatorji. Prvi hrdi-avantgrdist naše grude! Tretjina po Avsenikih in Laibachih na tujem bržkone najuspešnejšega slovenskega benda – Širom. Ni nova faca na Neformi. A ker ne pomnimo medlega nastopa in ker je kombinacija z Blažom Božičem prevelika skušnjava, se že veselimo dogodka!

URŠKA VOHAR, koreografinja, plesalka, pedagoginja in oblikovalka odrske svetlobe, je leta 2006 diplomirala iz plesa in koreografije na School for New Dance Development v Amsterdamu, kjer je tudi začela samostojno pot oblikovalke odrske svetlobe. Do sedaj je sodelovala s številnimi priznanimi domačimi in tujimi ustvarjalci ter ustvarila nekaj avtorskih projektov, zlasti sola Rojena sem bila v nedeljo in Republika prahu. Kot soavtorica in performerka sodeluje v tehnoburleski Tatovi podob od njenega nastanka leta 2013. Trenutno poučuje na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana- SVŠGUGL.

Urška pravi, da jo telo nenehno preseneča in navdušuje kot inštrument, izkazovalec in pripovedovalec, a tudi ona vsakič znova preseneča s svojimi domislicami – vedno si upa še nekoliko dlje in še nekoliko več, kot bi lahko pričakovali, čeprav nas je navadila že na marsikaj. Poleg vztrajnosti, moči, sposobnosti transformiranja njenega »inštrumenta«, navdušuje predvsem njen prostodušni humor, odbitost izhodišč. Ob močnem poudarku na vizualnosti in kompoziciji nikoli ne ostaja v abstrakciji, njeno delo je vedno lucidno umeščeno v družbeni prostor.

JERCA ROŽNIK NOVAK, plesalka, performerka, koreografinja in plesna pedagoginja je diplomirala in magistrirala iz študija giba in performativnosti na akademiji Anton Bruckner v Linzu. Sodelovala je s številnimi tujimi in domačimi koreografi in koreografinjami. Bila je ena od ustvarjalk skupinskega »The Daddy Project«, z Leonom Maričem pa avtorica plesnega prvenca »Hweōl... v vrtincu časa«. Predstavo »2GATHER/AL(L)ONE« in »2GATHER/AL(L)ONE- VERZIJA KORONIKA« je lani ustvarila skupaj z Johannesom Randolfom. Od leta 2014 redno sodeluje s plesno kompanijo SILK Fluegge. Trenutno poučuje na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana- SVŠGUGL.

Videti je, da Jerca prehaja med nasprotji: med pragmatičnim izrabljanjem čiste funkcionalnosti telesa in nadzorom ter  na drugi strani sprostitvijo in spontanostjo.  Med estetsko izčiščenim gibom in hkrati odločno silovitostjo. Med zasanjano hipnotičnostjo in manipulacijo. Ples zanjo ni samo neprestan tok energije, pač pa tudi najboljše orodje za komunikacijo in prenos idej – občinstvo hoče nagovarjati in vpletati tudi neposredno, jih bodriti k participaciji.

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni