Zavod Sploh
(Ne)formaArhivKritikaFotografijaVideo

(Ne)forma

(Ne)forma, serija izvedbenih improvizacij, povezuje dva medija, oziroma ustvarjalce iz dveh umetnostnih zvrsti, glasbenike, ki se na poseben način ukvarjajo z zvočnostjo, in izvajalce, katerih glavno orodje je njihovo telo; neguje in omogoča razvoj improvizacije kot prakse in odrskega dogodka; je študijsko-procesno orientirana in pozdravlja napake, zdrse, odrske katastrofe, saj se zaveda, da so to najboljši študijski primeri.

V letu 2022 cikel snujeta  Loup Abramovici in Vid Drašler.

Če ne želimo, da (Ne)forma sama po sebi postane oblika, moramo sodelujočim umetnikom odpreti možnost, da predlagajo in preizkusijo svoje konceptualne parametre. Poleg plesalcev in glasbenikov bo (Ne)forma k skupnemu razmišljanju o improvizaciji povabila tudi režiserje performansov, pisce ali pesnike. Ideja je predstaviti ljudi, ki imajo poseben pristop do odra in umetnosti na splošno. S tem ko jih pripeljemo na ozemlje živega dogodka, verjamemo, da bi to lahko odprlo ustvarjalne izkušnje za vse udeležence (Ne)forme, tudi za občinstvo samo. Če je (Ne)forma do zdaj vabila umetnike kot goste, novi cikel vabi umetnike kot gostitelje. Odločijo se lahko spremeniti protokole, predlagati različne načine sodelovanja z občinstvom in celo lokacijo in format svoje improvizacije.

Cikel snovali
2010 do 2014 - Špela Trošt in Tomaž Grom
2015 do 2018 - Katja Legin in Jošt Drašler
2019 - Kaja Lorenci in Jošt Drašler
2020 -Tina Valentan in Jošt Drašler
2021 - Suzana Koncut in Andrej Fon
2022 - Loup Abramovici in Vid Drašler

18.1.2023

(Ne)forma #98: Žigan Krajnčan, Milan Tomášik, Neža Naglič, Domen Gnezda

18. 1. 2023 ob 20h (Ne)forma #98, Španski borci
 
Žigan Krajnčan - ples
Milan Tomášik – ples
Neža Naglič – klavir
Domen Gnezda – kitara, elektronika

Osemindevetdeseta po vrsti, prva v letu 2023. Neforma v novem ciklu ponovno združuje posameznike v nova unikatna srečanja. V tokratni ediciji štirje izkušeni improvizatorji z različnimi a prepletajočimi se ozadji. Kako komunicira njihova skupnost, kakšen je njihov klepet v stičišču telesa in glasbe... Kaj čisto novega še lahko nastane?
 
Neža Naglič (1984) je klasično izobražena pianistka, ki smo jo najprej opazili v ludistični, eksperimentalni, pogojno rokerski zasedbi Salamandra salamandra. Kasneje, ob prvem obisku in delavnici Seijira Murajame, je sledil še radikalnejši odmik od žanrskih konvencij in idiomov. Posvetila se je preparaciji klavirja, razširjenim tehnikam igranja. Posegala je v drobovje glasbila, jemajoč klavir kot zvočni objekt s strunami. Več let je bila med vidnejšimi improvizatorkami takrat sveže, porajajoče domače impro scene. Potem pa otroci, starševstvo in , tako poznano, glasbeno ustvarjalni mrk. Nedavno pa je pri založbi Inexhaustible editions oz. podsekciji Edition FriForma izšel album duetov z Primožem Bončino naslovljen Inner Weather. Zastrigli smo z ušesi, zafrfotali s peresi in jo povabili, končno spet, v impro kontekst.
 
Domen Gnezda (1982) je študiral jazz kitaro v Celovcu, študij je nadeljeval na Berklee colledge of music v Bostonu, ter nazadnje še magistriral iz kompozicije v Ljubljani. V svojem glasbenem izrazu vključuje zvok električne kitare, ki se prepleta z modularnimi sintetizatorji in elektroniko. Tako kot Naglič se je tudi on udeleževal delavnice Raziskava refleksija. Oba sta tudi soustvarjala kompilacijsko izdajo Zavoda Sploh, Sound Dissobedience 2012. Ta nudi vpogled v takratno brbotajoče impro dogojanje, ki se je zakuhalo na omenjeni delavnici. Kasneje je sodeloval v zasedbah Container Doxa in xxsMiniMe. Izdal je tudi več solo albumov Misnomer I, II, III, IV,V, ter Infinite domain of water.
 
Milan Tomášik (1981) je večkrat nagrajeni, mednarodno priznan slovaški plesalec in koreograf, ki že od leta 2005 domuje in ustvarja v Sloveniji. Je izjemen performer z navdihujočim obvladovanjem plesalčevega telesa in prepričljivo odrsko prezenco. Študij sodobnega plesa je začel na Konservatoriju J. L. Bellu v Banski Bystrici, nadaljeval na Akademiji za uprizoritvene umetnosti v Bratislavi, izpopolnjeval na bruseljski mednarodni plesni akademiji P.A.R.T.S. in diplomiral na akademiji za ples Alma Mater Europaea. Poleg bogatega opusa lastnih koreografskih solo del (Within, 2006; Off-beat, 2011 in Solo 2016), del skupine Milan Tomášik & Co. (Sezona lova, 2014; Silver Blue, 2015 in Fight Bright, 2018) in del v sodelovanju z drugimi ustvarjalci in so-ustvarjalci (Les Slovaks, Charli Brittain, itd.), je Milan tudi izjemen plesni improvizator, katerega lahko spremljamo na domačih in tujih odrih.
 
Žigan Krajnčan (1995) se je rodil v glasbo. Pri treh letih spoznal violino, pri štirih gledališče, kot osnovnošolec nastopal v dveh mjuziklih in celovečernem filmu. Med šolanjem na Umetniški gimnaziji Ljubljana, smer sodobni ples, je pričel profesionalno sodelovati v gledališču ter glasbenih in sodobnoplesnih predstavah. S prvo lastno produkcijo Alien Express (2016), ki sta jo ustvarila z zdaj že večletnim sodelavcem Gašperjem Kunškom, sta bila nagrajena za najperspektivnejša plesalca (Nagrada Ksenije Hribar) in povabljena na festival Aerowaves. Skupaj sta ustvarila še Chorus (2017) in obe predstavi uspešno predstavila po celem svetu ter zmagovala na koreografskih tekmovanjih s strukturirano improvizacijo. Kot koreograf in svetovalec za gib v gledališčih po Sloveniji sodeluje s priznanimi režiserji. Ob vsem naštetem ustvarja lastno glasbo in predvsem orje ledino freestyle, hip-hop in popping kulture na Slovenskem. Kot improvizator povezuje vse naštete vsebine, vselej poudarja širjenje, zlitje, potiskanje žanrskih in stilnih meja, ki jih pretaplja v svoj lastni umetniški pečat; kar je moč videti tudi v njegovem zadnjem delu Fusion Reactor.

(Ne)formo v letu 2023 snujeta Nina Fajdiga in Andrej Fon.

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni