Neforma #128
16. 5. ob 20h, Španski borci
Eva Mulej Vrabič (Oka), Filip Štepec, Carolina Alessandra Valentini in Nina Virant
Naj
za trenutek odloži delo … 1. maja vsako leto praznujemo praznik dela v
večini držav sveta, izjema so ZDA, Kanada, Nova Zelandija, Avstralija in
Velika Britanija, ki imajo svoje, drugačne oblike, poimenovanja in
datume tega praznika. Zanimivo, ne? Praznik izvorno obeležuje krvave
demonstracije v ameriškem Chicagu leta 1886, znane kot Haymarketski
izgred. Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez je po uspehih,
ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje, zahtevala več delavskih
pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku
delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem
tega leta, so se na ta rok v Chicagu organizirale trume delavcev in
pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu
Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle
eksplodirala bomba in ubila osem policistov. Na to je policija
odgovorila s streljanjem in ubojem več deset ljudi.
Leta
1929 je Nemška socialdemokratska stranka prepovedala letne delavske
demonstracije v Berlinu. Nemška komunistična partija, ki je bila v
tistem času najmočnejša stranka v Berlinu, je kljub temu sklicala
prvomajske demonstracije, posledica česar je bilo dvaintrideset smrtnih
žrtev in vsaj osemdeset težkih ranjencev zaradi policijskega nasilja. Ta
incident, ki ga nemški jezik pomni kot »Blutmai« (krvavi maj), je močno
poglobil razhajanja med obema osrednjima levima strankama,
socialdemokrati in komunisti. Posledična nezmožnost skupnega nastopa je
bila soodgovorna za vzpon nacistične stranke leta 1933.Pomemben
praznik z antikapitalističnim nabojem, ki bi tako kot 8. marec, dan
žena, moral veljati vse dni v letu. Ne le na dan, ko zakurimo ogenj in
za trenutek odložimo delo. Za dostojne pogoje, pošteno plačilo in
spoštovanje dela povsod – tudi v svetu umetnosti!
Toplo
vabljeni, da majski sobotni večer preživite v naši družbi na dogodku
Neforma #128, ko se bodo v glasbeno-plesni improvizaciji (i)znajdevali:
Eva Mulej Vrabič (Oka), Filip Štepec, Carolina Alessandra Valentini in
Nina Virant.
Eva
Mulej Vrabič (Oka) je skladateljica, vokalistka in performerka, ki
deluje na presečišču elektroakustične, ambientalne in eksperimentalne
glasbe. Njena ekspresija temelji na intimni praksi raziskovanja glasu in
(po)snemanja zvokov narave. S plastenjem hipnotičnih vokalov in
akustičnih instrumentov, rabo najdenih predmetov, analogne sinteze in
terenskih posnetkov ustvarja potopitvene kompozicije, ki brišejo meje
med notranjim in zunanjim ter nas vabijo v hiperrealistične zvočne
pokrajine.
Nina
Virant je vokalistka, skladateljica, performerka, vokalna pedagoginja
in umetniška vodja avtorskega projekta VIRA, ki s svojim vsestranskim
umetniškim izrazom že vrsto let deluje z eno nogo na domačih tleh, z
drugo na Nizozemskem, kjer je leta 2019 kot vokalistka diplomirala na
Jazz konservatoriju v Amsterdamu. Avtorski projekt Ansambel za preužitek
je leta 2022 nadgradila, razširila, osvežila in nastala je VIRA. Z
razširjeno ekipo vrhunskih glasbenikov, jazz vokalistko Veroniko Kumar
in jazz bobnarjem Gardom Nilssnom, je na Jazz Festivalu Ljubljana 2023
predstavila svoj avtorski prvenec niei, ki je izšel pri založbi DruGod. V
Amsterdamu sodeluje tudi z gledališko režiserko Ilario Forciniti in je
del gledališke skupine NIM Theatre.
Filip
Štepec je diplomirani dramski igralec. Preden se je vpisal na Akademijo
za gledališče, film radio in televizijo v Ljubljani, se je pod okriljem
kulturnega društva Qulenium ukvarjal s sodobnim plesom. Redno se je
udeleževal tekmovanj mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 in drugih
sodobno plesnih festivalov za mlade kot sta Transgeneracije in festival
Živa. Trenutno je študent magistrskega programa Umetnost giba na AGRFT.
Carolina
Alessandra Valentini je sodobna plesalka z beneškega otoka. Prvič je
nastopila na odru pri enajstih letih, ko je sodelovala s koreografinjo
Sarah Michelson na beneškem bienalu. Diplomirala je iz sodobnega plesa
na Codarts Rotterdam University of the Arts, kjer je med študijem
nastopala v raznolikem repertoarju ter sodelovala s priznanimi pedagogi
in koreografi. Nato je delovala med Italijo in Nizozemsko, nastopala v
nacionalnih gledališčih in na mednarodnih festivalih z različnimi
koreografi in produkcijami ter začela razvijati svojo lastno umetniško
prakso. Od leta 2021 je članica En–Knap Group v Ljubljana, kjer izvaja
raznolik koreografski repertoar.
Fotografija Nine Virant: Nika Hölcl Praper