Zavod Sploh
Ventilator NapovednikArhiv

Ventilator

Avtorski cikel Ventilator omogoča štiri faze razvoja. Vsako leto ima možnost razvijanja svojega avtorskega potenciala izbrani avtor, avtorski tandem ali kolektiv, ki preči in povezuje glasbeno in uprizoritveno področje. Ventilator uvaja nove ustvarjalne pristope h glasbeno-plesno-performativnemu izražanju. Izpostavlja inovacije v razumevanju umetniškega dejanja, drugačna razmerja med strukturirano formo in improvizacijo, premišljen odnos s prostorom in publiko, nove metode proizvajanja performativnega. 

Sam naslov naslavlja prevetritev, ventiliranje, zračenje, pretočnost vsebin, tem, kombinacij, oblik, tehnik, načinov prisotnosti, modulov, avtorjev, izvajalcev, gest in zvočnosti. To pa omogoča izjemno kreativnost, izvirnost, odzivnost in odprtost v snovanju. Poskrbel bo za nepreverjene kombinacije avtorjev, izvajalcev, umetniških stilov, tehnik.

Ventilator 2018


12.3. - 13.3.2200

Kristina Aleksova in Anita Wach: Trenutek, ko vse obstane, Cukrarna

12. 3. 2025 ob 20h, 13. 3. 2025 ob 19h
Cukrarna Ljubljana

Trenutek, ko vse obstane
Kristina Aleksova in Anita Wach

Fizika
Zemlja se vrti okoli svoje osi s hitrostjo 1600 km na uro. Hitrost gibanja Sonca okoli središča Galaksije je 792.000 km na uro. Rimska cesta se vrti s hitrostjo 270 kilometrov na sekundo, za en obrat pa potrebuje približno 200 milijonov let. Tako hitro bomo med performansom drveli skozi vesolje.

Meta
Neskončno vrtenje je edino stabilno stanje sveta, ki ga poznamo. Tako kot vračanje starih paradigem kot nečesa povsem novega. Podvrženi smo temu repetitivnemu ciklu. Ekspanzionizem se vrača. Puritanizem vzhaja. Suženjstvo se ni nikoli zares končalo. Priča smo trdovratnemu vračanju končnih rešitev. Orjaški zidovi. Modularna taborišča za migrante. Riviere smrti. Še vedno sanjamo o spremembah in večnem miru.

Utopija
Zagotovo obstajajo alternative, ki pa so enako zagotovo zunaj našega dosega. Možnosti, da bi se ustavili, nimamo v svojih rokah. Morda je imel komunistični filozof Evald Iljenkov prav, morda se lahko ustavimo samo tako, da namerno povzročimo samomorilsko eksplozijo. Morda pa nam ta “optimistična” vizija ni všeč. In se vztrajno, obrat za obratom, odvijamo v prihodnost.

Poiesis repeticij
Gibljemo se v ciklih – lovimo se, se upiramo in prepuščamo. Telesa, ujeta med silo in upočasnjevanjem, preizkušajo meje svojih navad in težo vztrajnosti. Nekatera silijo naprej – hitreje, hitreje – druga zavirajo in vlečejo proti toku. Eno obstane na robu miru, zavrača naglico. Čas ni nekaj podarjenega; meri se v naporu, raztegnjen in upognjen je po naši volji, je tihi upor neizogibni vleki. Zapleteni v gravitacijo lastnih želja rišemo nevidne orbite, obračamo se proti tistemu ali stran od onega. Kako dolgo je še do naslednjega velikega premika? Kdo bo tu, da bi ga videl? In ali sploh šteje, če se gibljemo še naprej?

Koreografija nebesnih teles: Kristina Aleksova
Koreografska naracija: Anita Wach
Izvedba: Loup Abramovici, Polett Kasza, Anita Wach, Kristina Aleksova
Glasba: Eduardo Raon
Objekti: Matej Stupica
Oblikovanje svetlobe: Špela Škulj
Producentka: Špela Trošt
Produkcija: Via Negativa
Koprodukcija: Zavod Sploh
Soorganizator: Cukrarna/MGML, v okviru programskega cikla Performativa IV
Partner: DSPS
Hvala: Bojan Stefanović, Tomo Per

Izvirno zamisel je zasnovana Kristina Aleksova v okviru cikla Ventilator (Zavod Sploh, 2023).

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni