Zavod Sploh
digital 1.5NapovednikArhivFotografija

digital 1.5

Kritika:

Projekt digital 1.5 je serija petih uprizoritvenih dogodkov, ki raziskujejo dotik. Vsak dogodek je samostojen poizkus haptičnega branja sveta z digitalnim razumevanjem telesnosti in praksa medsebojne bližine ter sobivanja objektov, v katero so povabljeni gledalci. Izbrana skupina teles vzpostavlja dotik z drugimi telesi v prostoru – s telesi performerjev, s telesom prostora, z zvočnim telesom in telesi tehnoloških objektov. Slednji so čedalje pomembnejši vmesnik našega vstopa v svet. digital 1.5 z njihovo uporabo preizprašuje mediatizacijo bližine in intimnosti, z aplikacijo trdne digitalne logike naprav in njihovega programja na mehka organska telesi ljudi pa špekulira o človeku, ki ni le vir informacij, temveč tudi naprava za obdelavo in hrambo podatkov.

Dotik v digital 1.5 je način sporazumevanja in sredstvo srečanja z drugim; je digitalizirani podatek in medij prenosa hkrati. Projekt se naslanja na idejo medija, kot jo v knjigi The Ecology of Attention poda Y. Citton. Ta medije opiše kot difuzne ekosisteme, ki realnosti ne zgolj predstavljajo, ampak jo aktivno formirajo. Tako se oblikuje 'infrastruktura resonanc, ki pogojujejo našo pozornost' glede na ideje, ki nas 'obkrožajo in napolnjujejo'. V tem oziru digital 1.5 ne išče glasne uprizoritvene geste ampak želi zagotoviti prostor vidnosti oziroma, v Cittonovem jeziku, okolje rezoniranja čedalje bolj marginaliziranim in v času pandemije transgresivnim praksam medsebojne bližine in dotikanja.
digital 1.5.5
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Jerca Rožnik Novak, Mojca Sovdat, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nika Erjavec
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Stara mestna elektrarna, 8.11.2021

digital 1.5.4
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performer: Jan Rozman
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Galerija Nič Art, 30.10.2021

digital 1.5.3
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Leon Marič, Jan Rozman, Mojca Sovdat
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Kino Šiška, 27.9.2021

digital 1.5.2
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Maja Kalafatić, Leon Marič
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan
Izvršna producentka: Brigita Gračner
25. 6. 2021, Tivoli, Ljubljana

digital 1.5.1
študija / instalacija
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan 
Izvršna producentka: Brigita Gračner
31. 5. 2021, Fotopub, Ljubljana

26.1.2020

Ventilator #1: Sorry - Anita Wach, Grega Zorc, Andrej Fon

Anita Wach in Grega Zorc grizeta, grabita, objemata, sesata drug drugega. Parazitirata in se opravičujeta. Neločljivo soobstajata. V razmerju vzajemne soodvisnosti vsak njun gib postaja člen neskončne verige namenov in reakcij.

Sorry je strukturirana raziskava o odnosu med telesom in pomenom v obliki odprtega prostora in trajanja.

Predstavo je navdihnila knjiga Parazit francoskega filozofa Michela Serresa in njegova teza, da je parazitizem edino možno naravno razmerje.
Parazit. Tisti, ki jemlje hrano z mize drugega, ki izkorišča, izrablja, zlorablja. Tisti, ki se zažira, ki ničesar ne daje v zameno, ki ničesar ne ustvarja, ničesar ne deli z drugimi, ki nikomur ni v oporo in se za nikogar ne žrtvuje.
V času poveličevanja brutalne moči, v času posojil, dolgov, prevar, podrejenosti, manipulacij in medsebojne odvisnosti je parazita zelo težko prepoznati. Drug v drugega uperjamo prst, obtožujemo se z zažiralci in krvosesi, se branimo pred temi očitki in ogorčeno zagovarjamo svojo nedotakljivost. Nihče noče biti parazit, to nizkotno in zavržno bitje evolucije, ta cinična pomota narave.

Kaj pa, če razmerje temelji zgolj na enosmernem odnosu dajanja in jemanja – in nič drugega? Je parazitizem resnično edini temelj in celo pogoj za kakršnokoli razmerje? Serres trdi, da je parazitizem temeljno “dejstvo” obstoja vsakega živega bitja.

Parazitski odnos je oblika neločljivega in nedemokratičnega sožitja, razmerje  vzajemne soodvisnosti, v katerem vsaka poteza postane člen neskončne verige namenov in reakcij. Parazit je strategija preživetja. Parazit zavrača nasilje. Dokler gostitelj ostaja pri življenju, dokler se lahko hrani z njegovim življenjem, parazit živi v harmoniji z njim. Ideali parazita so nepremičnost, hibernacija, popolna podreditev … Dokler se njegov gostitelj lahko premika in diha – pa naj je to partner, družina, mesto, država, kontinent ali planet – je parazit svoboden.

Ustvarjalci
Izvajalci: Anita Wach, Grega Zorc, Andrej Fon
Projektna zamisel: Anita Wach
Zasnova in razvoj performansa: Anita Wach in Grega Zorc
Uprizoritveni koncept in umetniško vodstvo: Bojan Jablanovec
Zvok: Andrej Fon
Produkcija: Zavod Sploh in Via Negativa
Koprodukcija: Festival Body/Mind Varšava

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni