Zavod Sploh
digital 1.5NapovednikArhivKritikaFotografija

digital 1.5

digital 1.5.5
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Jerca Rožnik Novak, Mojca Sovdat, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nika Erjavec
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Stara mestna elektrarna, 8. 11 .2021

digital 1.5.4
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performer: Jan Rozman
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Galerija Nič Art, 30. 10. 2021

digital 1.5.3
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Leon Marič, Jan Rozman, Mojca Sovdat
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Kino Šiška, 27. 9. 2021

digital 1.5.2
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Maja Kalafatić, Leon Marič
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan
Izvršna producentka: Brigita Gračner
Tivoli, Ljubljana, 25. 6. 2021

digital 1.5.1
študija / instalacija
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan 
Izvršna producentka: Brigita Gračner
Fotopub, Ljubljana, 31. 5. 2021
Projekt digital 1.5 je serija petih uprizoritvenih dogodkov, ki raziskujejo dotik. Vsak dogodek je samostojen poizkus haptičnega branja sveta z digitalnim razumevanjem telesnosti in praksa medsebojne bližine ter sobivanja objektov, v katero so povabljeni gledalci. Izbrana skupina teles vzpostavlja dotik z drugimi telesi v prostoru – s telesi performerjev, s telesom prostora, z zvočnim telesom in telesi tehnoloških objektov. Slednji so čedalje pomembnejši vmesnik našega vstopa v svet. digital 1.5 z njihovo uporabo preizprašuje mediatizacijo bližine in intimnosti, z aplikacijo trdne digitalne logike naprav in njihovega programja na mehka organska telesi ljudi pa špekulira o človeku, ki ni le vir informacij, temveč tudi naprava za obdelavo in hrambo podatkov.

Dotik v digital 1.5 je način sporazumevanja in sredstvo srečanja z drugim; je digitalizirani podatek in medij prenosa hkrati. Projekt se naslanja na idejo medija, kot jo v knjigi The Ecology of Attention poda Y. Citton. Ta medije opiše kot difuzne ekosisteme, ki realnosti ne zgolj predstavljajo, ampak jo aktivno formirajo. Tako se oblikuje 'infrastruktura resonanc, ki pogojujejo našo pozornost' glede na ideje, ki nas 'obkrožajo in napolnjujejo'. V tem oziru digital 1.5 ne išče glasne uprizoritvene geste ampak želi zagotoviti prostor vidnosti oziroma, v Cittonovem jeziku, okolje rezoniranja čedalje bolj marginaliziranim in v času pandemije transgresivnim praksam medsebojne bližine in dotikanja.

14.1.2020

Ventilator #3: Katja Jurij Zlatko: Srečanje #1

Ventilator #3

Katja Legin, Jurij Konjar, Zlatko Kaučič

Predlog za delo ustvarjalcev Jurija Konjarja, Zlatka Kaučiča in Katje Legin je izšel iz srečanja, ki se je med njimi zgodilo v kontekstu 73.edicije Neforme (oktober 2019). Njihovo srečanje in ustvarjalni dialog/pogovor je bil z vseh treh strani (kot tudi s strani maloštevilčne publike) prepoznan kot dogodek in kot potencial za nadaljno skupno ustvarjanje. V duhu improvizacije, (zaenkrat še) brez razvitega »koncepta«, bodo izhajali iz interesov vsakega od njih v polju improvizacije in uprizarjanja ter presečišča ali potencialnega trenja le teh.

1. SREČANJE: situacija, kjer se dva ali več ljudi sestane, naključno ali na osnovi dogovora. Srečanje Zlatka, Jurija in Katje. Srečanje Katje, Zlatka in Jurija na vsakem javnem dogodku. Srečanje Katje, Jurija in Zlatka s publiko na vsakem od teh dogodkov. Srečanje kot potencial za spremembo. Srečanje kot prostor soočenja in pogajanja med jaz in ti, med jaz in mi. Srečanje z drugim kot (moje) ogledalo.

2. POGOVOR: pogovor kot način izmenjave. Izmenjava med Zlatkom, Jurijem in Katjo. Izmenjava med Jurijem, Katjo, Zlatkom in prisotno publiko na vsakem dogodku. Pogovor kot poslušanje. Pogovor kot izrekanje sebe pred drugim. Pogovor kot tišina med vprašanjem in odgovorom, med izrečenim/udejanjenim in odzivom na to.

3. IMPROVIZACIJA IN KOMPOZICIJA hkrati. Improvizacija je komponiranje, komponiranje je improviziranje. Je to res? Ali? Kakšno je razmerje? Kdaj počnem kaj? Kaj počnemo skupaj?

4. DOGODEK: karkoli kar se zgodi, še posebej pomembnega ali nenavadnega. Dogodek v kontekstu odrske umetnosti. Srečanje kot dogodek. Pogovor/izmenjava kot dogodek. Dogodek kot trenutek, ko vsi vemo, da se dogaja zdaj. Ko se zgodi, nam je vseeno ali je šlo za komponiran ali improviziran trenutek. Dogodek kot trenutek, ki osmisli prisotnost (Jurija, Zlatka in Katje ter publike).

Kot pravi Jurij: “Format je enoletno potovanje preko pet vrhov. Pet performansov; vmes pa pot, opazovanje okolice, dogovarjanje, počitki, izmenjave, pogovori. Kako pripraviti različne situacije v teh petih delih, kjer se (situacije) med seboj pogovarjajo? Destinacija je pet predstav; eno delo v petih poglavjih.”

Zlatko Kaučič je bobnar in tolkalec ter pedagog, ki je leta 2018 praznoval štirideset let ustvarjanja na področju jazzovske in improvizirane glasbe ter mentorstva mladim glasbenikom. Izdal je nad 60 zgoščenk, od katerih so nekatere postale prepoznavne doma in v tujini. Iz njegovega obsežnega opusa jih je bilo kar nekaj uvrščenih na razne lestvice in v izbore najboljših. Gostoval je na številnih pomembnih festivalih ter igral in snemal z velikimi imeni in inovatorji na področju jazza in improvizirane glasbe (Joëlle Léandre, Marc Ribot, Evan Parker in mnogi drugi). Posnel je precej glasbe za filme in denimo sodeloval v dokumentarcih v Španiji. V Novi Gorici vodi skupino »Kombo« in glasbeno šolo. Zasnoval je Brda Contemporary Music Festival, ki ga kurira od leta 2011.

Jurij Konjar je plesalec, improvizator, koreograf, raziskovalec, pisec, kurator in organizator, ki dela na področju plesa. Študiral je na PARTS v Bruslju ter plesal pri Les Ballets C de la B. Delal je z/za Majo Delak, Janezom Janšo, Borisem Charmatzom, Martinom Kilvadyjem. V 2007 je preživel poškodbo glave, ki je njegov fokus preusmerila na potencial sedanjega trenutka. V 2009 ga je podrobno opazovanje videa Goldbergovih Variacij Steva Paxtona popeljalo na pot improvizacijskih praks in bogatega dialoga s Paxtonom in drugimi. Njegovo raziskovanje, performans in poučevanje črpajo navdih iz odrskih izkušenj kot tudi iz kontaktne improvizacije in Tuning Scores practice Lise Nelson.

Katja Legin (Ljubljana, 1985) je že kot dijakinja SVŠGL, smeri za sodobni ples, ustvarila dve solo predstavi. Formalno plesno izobraževanje je nadaljevala na Labanu v Londonu (2004-2007). Po diplomi se je pridružila takrat novo nastali skupini EnKnapGroup (EKG), pod umetniškim vodstvom Iztoka Kovača. Leta 2010 je začela s podiplomskim študijem gledališke režije na AGRFT. V času študija se je posvečala raziskavam in delom v nastajanju (Try out, SUM UP, Passages), ki so se dotikali improvizacije, živosti in performativnih veščin ter kvalitet. Podobne teme so bile tudi fokus njene teroretične naloge, ki je kasneje izšla kot knjiga Dvojnosti: Performer in njegovo delo (pri MGL, 2015). Kot plesalka in performerka je sodelovala z velikim številom slovenskih koreografov/inj, avtorjev/ric. Pet let je sokurirala improvizacijski cikel Neforma (Zavod Sploh).

Fotografije: Marcandrea (Zlatko Kaučič), Lorenza Cini (Katja Legin), Nada Žgank (Jurij Konjar)

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni