Zavod Sploh
digital 1.5NapovednikArhivKritikaFotografija

digital 1.5

digital 1.5.5
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Jerca Rožnik Novak, Mojca Sovdat, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nika Erjavec
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Stara mestna elektrarna, 8. 11 .2021

digital 1.5.4
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performer: Jan Rozman
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Galerija Nič Art, 30. 10. 2021

digital 1.5.3
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Leon Marič, Jan Rozman, Mojca Sovdat
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Kino Šiška, 27. 9. 2021

digital 1.5.2
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Maja Kalafatić, Leon Marič
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan
Izvršna producentka: Brigita Gračner
Tivoli, Ljubljana, 25. 6. 2021

digital 1.5.1
študija / instalacija
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan 
Izvršna producentka: Brigita Gračner
Fotopub, Ljubljana, 31. 5. 2021
Projekt digital 1.5 je serija petih uprizoritvenih dogodkov, ki raziskujejo dotik. Vsak dogodek je samostojen poizkus haptičnega branja sveta z digitalnim razumevanjem telesnosti in praksa medsebojne bližine ter sobivanja objektov, v katero so povabljeni gledalci. Izbrana skupina teles vzpostavlja dotik z drugimi telesi v prostoru – s telesi performerjev, s telesom prostora, z zvočnim telesom in telesi tehnoloških objektov. Slednji so čedalje pomembnejši vmesnik našega vstopa v svet. digital 1.5 z njihovo uporabo preizprašuje mediatizacijo bližine in intimnosti, z aplikacijo trdne digitalne logike naprav in njihovega programja na mehka organska telesi ljudi pa špekulira o človeku, ki ni le vir informacij, temveč tudi naprava za obdelavo in hrambo podatkov.

Dotik v digital 1.5 je način sporazumevanja in sredstvo srečanja z drugim; je digitalizirani podatek in medij prenosa hkrati. Projekt se naslanja na idejo medija, kot jo v knjigi The Ecology of Attention poda Y. Citton. Ta medije opiše kot difuzne ekosisteme, ki realnosti ne zgolj predstavljajo, ampak jo aktivno formirajo. Tako se oblikuje 'infrastruktura resonanc, ki pogojujejo našo pozornost' glede na ideje, ki nas 'obkrožajo in napolnjujejo'. V tem oziru digital 1.5 ne išče glasne uprizoritvene geste ampak želi zagotoviti prostor vidnosti oziroma, v Cittonovem jeziku, okolje rezoniranja čedalje bolj marginaliziranim in v času pandemije transgresivnim praksam medsebojne bližine in dotikanja.

24.9.2020

Ventilator: Trip-tih + Zbor za publiko, Španski borci

V sklopu projekta Ventilator, tretja edicija #3

Naslov: Trip-tih

24.9. Španski borci, Velika dvorana ob 20h

V prvem, januarskem srečanju cikla Ventilator 2020 je z Jurijem Konjarjem in Katjo Legin na odru Španskih borcev sodeloval Zlatko Kavčič. Druga ediciji je bila poleg nove kombinacije- Katja, Jurij in multiinštrumentalist Samo Kutin- zaznamovana tudi s ponovno izkušnjo “gledališča” po treh mesecih samo-izolacije. Ista trojka (Jurij - Samo - Katja) zastavlja naslednjo tretjo etapo kot serijo v treh “epizodah” skozi tri dni na treh različnih prizoriščih.

Samo živi v Lesnem Brdu, Katja je doma na Kruščah, Španski borci pa so skoraj kot domači oder. Med edicijami do sedaj je vedno preteklo kar nekaj časa, tokrat se bodo tri improvizirane predstave zgodile zgoščeno, ena za drugo, v treh dneh. Ventilator v novih prostorsko - časovnih koordinatah.

Zbor za publiko

Je improviziran dogodek lahko tema pogovora na zboru za publiko? Lahko naše gledanje iztrgamo iz zasledovanja realnega na odru, je fascinacija vezana na samo dejstvo, da se vse dogaja pred nami, v tistem trenutku? Ja naše branje odrskih znakov svobodnejše ali bolj preprosto? Lahko zaradi tega vidimo več, dlje od odrske reprezentacije? Bi bilo naše gledanje drugačno, če bi Ventilator definirali kot predstavo in ne kot improvizirano predstavo?
Sit back and relax. Morda so vsa ta vprašanja odveč.

Ventilator je del platforme Neodvisni. Sam naslov Ventilator naslavlja prevetritev, ventiliranje, zračenje, pretočnost vsebin, tem, kombinacij, oblik, tehnik, načinov prisotnosti, modulov, avtorjev, izvajalcev, gest in zvočnosti. To pa omogoča izjemno kreativnost, izvirnost, odzivnost in odprtost v snovanju. Poskrbel bo za nepreverjene kombinacije avtorjev, izvajalcev, umetniških stilov, tehnik.

Jurij Konjar je plesalec, improvizator, koreograf, raziskovalec, pisec, kurator in organizator, ki dela na področju plesa. Študiral je na PARTS v Bruslju ter plesal pri Les Ballets C de la B. Delal je z/za Majo Delak, Janezom Janšo, Borisem Charmatzom, Martinom Kilvadyjem. V 2007 je preživel poškodbo glave, ki je njegov fokus preusmerila na potencial sedanjega trenutka. V 2009 ga je podrobno opazovanje videa Goldbergovih Variacij Steva Paxtona popeljalo na pot improvizacijskih praks in bogatega dialoga s Paxtonom in drugimi. Njegovo raziskovanje, performans in poučevanje črpajo navdih iz odrskih izkušenj kot tudi iz kontaktne improvizacije in Tuning Scores Lise Nelson.

Katja Legin (Ljubljana, 1985) je že kot dijakinja SVŠGL, smeri za sodobni ples, ustvarila dve solo predstavi. Formalno plesno izobraževanje je nadaljevala na Labanu v Londonu (2004-2007). Po diplomi se je pridružila takrat novo nastali skupini EnKnapGroup (EKG), pod umetniškim vodstvom Iztoka Kovača. Leta 2010 je začela s podiplomskim študijem gledališke režije na AGRFT. V času študija se je posvečala raziskavam in delom v nastajanju (Try out, SUM UP, Passages), ki so se dotikali improvizacije, živosti in performativnih veščin ter kvalitet. Podobne teme so bile tudi fokus njene teroretične naloge, ki je kasneje izšla kot knjiga Dvojnosti: Performer in njegovo delo (pri MGL, 2015). Kot plesalka in performerka je sodelovala z velikim številom slovenskih koreografov/inj, avtorjev/ric. Pet let je sokurirala improvizacijski cikel Neforma (Zavod Sploh).

Samo Kutin je izjemno dejaven multi–instrumentalist, znan po rabi nekonvencionalnih in lastnoročno izdelanih glasbil in zvočil. Eden izmed tradicionalnih inštrumentov, ki jih uporablja, je tudi madžarsko srednjeveško strunsko glasbilo hurdy gurdy, s katerim ga pogosto videvamo muzicirati na dogodkih eksperimentalne in improvizacijske glasbe. Na področju proste improvizacije se intenzivno posveča iskanju, odkrivanju in manipuliranju najrazličnejših možnosti inštrumenta hurdy gurdy. Skrajne zvočne razsežnosti, od nežnega šuma do hrupnega drona, od blagozvočnih udarcev do neznosnega cviljenja, doseže s preparacijo in ozvočitvijo glasbila, pri čemer uporablja tako kontaktne mikrofone kot akustične resonatorje. Nastopa kot solist in v raznolikih improvizacijskih in etno zasedbah (Širom, Bakalina Velika, Salamandra Salamandra).

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni