Ventilator: digital 1.5
študija / instalacija
31. 5. 2021 ob 19:00, Fotopub, Tivolska 44
Projekt digital 1.5 je serija petih
uprizoritvenih dogodkov, ki raziskujejo dotik. Vsak dogodek je samostojen
poizkus haptičnega branja sveta z digitalnim razumevanjem telesnosti in praksa
medsebojne bližine ter sobivanja objektov, v katero so povabljeni gledalci.
Izbrana skupina teles vzpostavlja dotik z drugimi telesi v prostoru – s telesi
performerjev, s telesom prostora, z zvočnim telesom in telesi tehnoloških
objektov. Slednji so čedalje pomembnejši vmesnik našega vstopa v svet. digital
1.5 z njihovo uporabo preizprašuje mediatizacijo bližine in intimnosti, z
aplikacijo trdne digitalne logike naprav in njihovega programja na mehka
organska telesi ljudi pa špekulira o človeku, ki ni le vir informacij, temveč
tudi naprava za obdelavo in hrambo podatkov.
Dotik v digital
1.5 je način sporazumevanja in sredstvo srečanja z drugim; je
digitalizirani podatek in medij prenosa
hkrati. Projekt se naslanja na idejo medija, kot jo v knjigi The Ecology of
Attention poda Y. Citton. Ta medije opiše kot difuzne ekosisteme, ki realnosti
ne zgolj predstavljajo, ampak jo aktivno formirajo. Tako se oblikuje
'infrastruktura resonanc, ki pogojujejo našo pozornost' glede na ideje, ki nas
'obkrožajo in napolnjujejo'. V tem oziru digital 1.5 ne išče glasne
uprizoritvene geste ampak želi zagotoviti prostor vidnosti oziroma, v
Cittonovem jeziku, okolje rezoniranja čedalje bolj marginaliziranim in v času
pandemije transgresivnim praksam medsebojne bližine in dotikanja.
Kolofon
Umetniško
vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno
Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Liza Šimenc
Glasba: Luka
Seliškar
Kostumografija:
Tanja Pađan / Kiss the Future
Video
dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija:
Marijo Župan
Izvršna
producentka: Brigita Gračner
Letos v sklopu
Ventilatorja svoj avtorski potencial razvija Jan Rozman.
Jan Rozman (1991) deluje
kot performer, koreograf, plesalec in improvizator med Ljubljano in Berlinom. V
svoji umetniški praksi se ukvarja z razširjenim pojmom telesnosti, materialno
semiotiko, teksturami, vrzelmi, napakami in zmedo, ekologijo, domišljijo,
(znanstveno) fantastiko in humorjem. Svoje delo usmerja v raziskavo in
artikulacijo relevantnih uprizoritvenih izrazov za post-internetno /
antropoceno obdobje. Šolal se je na Umetniški gimnaziji v Ljubljani, na oddelku
za sodobni ples, študiral koreografijo na Amsterdamski SNDO (AhK) in opravil
magisterij na programu SODA v okviru HZT (UdK) v Berlinu. Leta 2016 je končal
tudi dodiplomski študij fizioterapije na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani
(UL). Ustvaril je več avtorskih del (v zadnjem obdobju REČI REČI, MEMEMEME,
Desna Leva in Predmetenje) in bil za svoje delo že večkrat nagrajen. Leta 2019
je prejel nagrado Ksenije Hribar, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples
Slovenije ter bil prejemnik štipendije danceWEB v okviru festivala Impulstanz
na Dunaju. V letu 2020 je bil povabljen na rezidenco programa GPS, ki ga v New
Yorku izvaja organizacija Movement Research, v letu 2020 in 2021 pa bil skupaj
s sodelavci tudi rezident gledališča FELD v Berlinu.
Beno Novak je
profesionalni sodobni plesalec ter soustanovitelj KUD Qulenium Ljubljana, kjer še vedno deluje. Leta 2016
je diplomiral na Salzburški ekperimentalni akademiji za ples (SEAD) iz
sodobnega plesa in performansa. Zaradi svoje uspešnosti je bil kasneje
povabljen na nadgradnjo svojega znanja na oddelku Tisch Dance (New York
University) ter plesni akademiji The Place (London). Leta 2017 je Jasonu Mabani pomagal ustvariti dobrodelni projekt
»Requiem for Aleppo«, katerega namen je bil, zbrati denar za pomoč pri obnovi
mesta Aleppo v Siriji. Med letoma
2017 in 2018 pa je plesal v kompaniji Gary Clark v predstavi »Coal«, katera je
prejela številne nagrade kot so »UK Theater award«, »Critics Circle National
Dance Awards« ter druge. Poleg plesa
aktivno sodeluje pri organizaciji in izvedbi festivala Kalejdoskop Kranj in
Ljubljana ter sodobno-plesnega festivala Summer intensive Portugal.
Julija Pečnikar (1995) je
plesalka. Svoje prve gibalne izkušnje je pridobila preko Juda in se kasneje
srečala s sodobnim plesom na SVŠGL, v Ljubljani. Po zaključenem šolanju na
umetniški gimnaziji, smer sodobni ples, je nadaljevala izobraževanje na
Budapest Contemporary Dance Academy, kjer je junija 2019 diplomirala.
Sodelovala je z domačimi in tujimi koreografi: Vita Osojnik, Urška Vohar, Jan
Rozman, Molnár Csaba, Marco Torrice, Adrienn Hód, Tamás Bakó, Viktror Szeri,
Tijen Lawton. Zanima jo ustvarjalni gib v širšem pomenu, prisotnosti in
odzivnosti telesa ter prepoznavanje in prevajanje gibalnih izrazov. Trenutno
deluje v Ljubljani in Budimpešti.
Liza Šimenc je samozaposlena v kulturi kot plesalka,
koreografinja in pedagoginja, ki ustvarja v prepletu področij sodobnega plesa
ter vizualne umetnosti. Rojena v Kranju 1991 je pod mentorstvom Dane Renčelj
začela svoje plesno izobraževanje na Internacionalni baletni šoli Bled. Sledil
ji je Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, katerega je končala 2010, ko
se je tudi priključila plesnem ansamblu Kjara's Dance Project. Dodatno
izpobrazbo na področju sodobnega plesa, performansa, somatike je pridobila v
mestih Hong Kong, Dunaj, New York, Bruselj, Amsterdam in Berlin. Trenutno
aktivno deluje v tandemu Kresnička, s Tatiano Kocmur, s katero sta prirejali
interdisciplinarne dogodke v kreativnem stanovanju Prmejduš. Deluje pri izvedbi
in celostnem angažmaju avtorskih predstav kot izvajalka, kostumografinja,
scenografinja ter kreatorica svetlobne
podobe.
Luka Seliškar (1990) je samozaposlen v kulturi kot oblikovalec
zvoka, svetlobe in instrumentalist. Sicer bodoči magister astrofizike, je svojo
ustvarjalno pot začel v ŠILI, ščasoma pa je začel sodelovati s celotno impro
gledališko sceno. Pot ga je vodila od igranja do muziciranja in tehniciranja,
kjer se je ustalil in zdaj že vrsto let dela na Radia Študent, kot tonski
mojster in glasbeni novinar. Sodeluje z mnogimi lokalnimi glasbeniki in bendi,
kot so SBO, Kikimore in Insan, kot avtor in glasbenik pa v Lynch bendu in
ansamblu PRSA. Občasno sam ali v ad-hoc grupacijah izda kakšno skladbo ali z
glasbo opremi kratek film ali animacijo. Na počitnice gre raje v Bohinj, kot na
morje.