Zavod Sploh
digital 1.5NapovednikArhivKritikaFotografija

digital 1.5

digital 1.5.5
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Jerca Rožnik Novak, Mojca Sovdat, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nika Erjavec
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Stara mestna elektrarna, 8. 11 .2021

digital 1.5.4
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performer: Jan Rozman
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Galerija Nič Art, 30. 10. 2021

digital 1.5.3
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Leon Marič, Jan Rozman, Mojca Sovdat
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Kino Šiška, 27. 9. 2021

digital 1.5.2
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Maja Kalafatić, Leon Marič
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan
Izvršna producentka: Brigita Gračner
Tivoli, Ljubljana, 25. 6. 2021

digital 1.5.1
študija / instalacija
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan 
Izvršna producentka: Brigita Gračner
Fotopub, Ljubljana, 31. 5. 2021
Projekt digital 1.5 je serija petih uprizoritvenih dogodkov, ki raziskujejo dotik. Vsak dogodek je samostojen poizkus haptičnega branja sveta z digitalnim razumevanjem telesnosti in praksa medsebojne bližine ter sobivanja objektov, v katero so povabljeni gledalci. Izbrana skupina teles vzpostavlja dotik z drugimi telesi v prostoru – s telesi performerjev, s telesom prostora, z zvočnim telesom in telesi tehnoloških objektov. Slednji so čedalje pomembnejši vmesnik našega vstopa v svet. digital 1.5 z njihovo uporabo preizprašuje mediatizacijo bližine in intimnosti, z aplikacijo trdne digitalne logike naprav in njihovega programja na mehka organska telesi ljudi pa špekulira o človeku, ki ni le vir informacij, temveč tudi naprava za obdelavo in hrambo podatkov.

Dotik v digital 1.5 je način sporazumevanja in sredstvo srečanja z drugim; je digitalizirani podatek in medij prenosa hkrati. Projekt se naslanja na idejo medija, kot jo v knjigi The Ecology of Attention poda Y. Citton. Ta medije opiše kot difuzne ekosisteme, ki realnosti ne zgolj predstavljajo, ampak jo aktivno formirajo. Tako se oblikuje 'infrastruktura resonanc, ki pogojujejo našo pozornost' glede na ideje, ki nas 'obkrožajo in napolnjujejo'. V tem oziru digital 1.5 ne išče glasne uprizoritvene geste ampak želi zagotoviti prostor vidnosti oziroma, v Cittonovem jeziku, okolje rezoniranja čedalje bolj marginaliziranim in v času pandemije transgresivnim praksam medsebojne bližine in dotikanja.

22.10.2023

Ventilator: Kristina Aleksova, Anita Wach, Eduardo Raon

Ventilator
22. 10. ob 19h, Kazina, dvorana Julija Betteta

“Don't stop me now, I’m having such a good time, I’m having a ball”

Avtorici: Kristina Aleksova in Anita Wach
Sodeluje: Eduardo Raon

Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega, ki je bila v preteklosti obravnavana kot kontroverzno delo, je nastala v času velikega znanstvenega, umetniškega in intelektualnega napredka. V glasbenem in izvedbenem smislu predstavlja enega od obratov v gledališki umetnosti, koreografi pa jo še danes obravnavajo na zelo različne načine.
Kristina Aleksova in Anita Wach v seriji Ventilator tematsko razčlenjujeta delo. V drugem v seriji izvedbenih dogodkov se z Eduardom Raonom lotevata teme ekstaze.
Ekstaza – stanje občutkov in čustev, ki je tako intenzivno, da presežemo razumsko razmišljanje in samokontrolo. Stanje duha, ki ustvari prostor za nepredstavljiva dejanja in preseganje znanega. Ta pa hkrati rodi potrebo po ponovnem prevzemu nadzora in nujnost vračanja v realnost.
V resnici si ne želimo iti do samega konca. Smo razumna bitja in poskus obračanja običajne zaznave je igra razuma, ki si obupno želi izklopa, a ne ve kako. Tisto, ki to ve, je telo in preprosta logika mehanike.

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni