Zavod Sploh
digital 1.5NapovednikArhivKritikaFotografija

digital 1.5

digital 1.5.5
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Jerca Rožnik Novak, Mojca Sovdat, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nika Erjavec
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Stara mestna elektrarna, 8. 11 .2021

digital 1.5.4
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performer: Jan Rozman
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Galerija Nič Art, 30. 10. 2021

digital 1.5.3
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Leon Marič, Jan Rozman, Mojca Sovdat
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Kino Šiška, 27. 9. 2021

digital 1.5.2
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Maja Kalafatić, Leon Marič
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan
Izvršna producentka: Brigita Gračner
Tivoli, Ljubljana, 25. 6. 2021

digital 1.5.1
študija / instalacija
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan 
Izvršna producentka: Brigita Gračner
Fotopub, Ljubljana, 31. 5. 2021
Projekt digital 1.5 je serija petih uprizoritvenih dogodkov, ki raziskujejo dotik. Vsak dogodek je samostojen poizkus haptičnega branja sveta z digitalnim razumevanjem telesnosti in praksa medsebojne bližine ter sobivanja objektov, v katero so povabljeni gledalci. Izbrana skupina teles vzpostavlja dotik z drugimi telesi v prostoru – s telesi performerjev, s telesom prostora, z zvočnim telesom in telesi tehnoloških objektov. Slednji so čedalje pomembnejši vmesnik našega vstopa v svet. digital 1.5 z njihovo uporabo preizprašuje mediatizacijo bližine in intimnosti, z aplikacijo trdne digitalne logike naprav in njihovega programja na mehka organska telesi ljudi pa špekulira o človeku, ki ni le vir informacij, temveč tudi naprava za obdelavo in hrambo podatkov.

Dotik v digital 1.5 je način sporazumevanja in sredstvo srečanja z drugim; je digitalizirani podatek in medij prenosa hkrati. Projekt se naslanja na idejo medija, kot jo v knjigi The Ecology of Attention poda Y. Citton. Ta medije opiše kot difuzne ekosisteme, ki realnosti ne zgolj predstavljajo, ampak jo aktivno formirajo. Tako se oblikuje 'infrastruktura resonanc, ki pogojujejo našo pozornost' glede na ideje, ki nas 'obkrožajo in napolnjujejo'. V tem oziru digital 1.5 ne išče glasne uprizoritvene geste ampak želi zagotoviti prostor vidnosti oziroma, v Cittonovem jeziku, okolje rezoniranja čedalje bolj marginaliziranim in v času pandemije transgresivnim praksam medsebojne bližine in dotikanja.

12.3. - 13.3.2200

Kristina Aleksova in Anita Wach: Trenutek, ko vse obstane, Cukrarna

12. 3. 2025 ob 20h, 13. 3. 2025 ob 19h
Cukrarna Ljubljana

Trenutek, ko vse obstane
Kristina Aleksova in Anita Wach

Fizika
Zemlja se vrti okoli svoje osi s hitrostjo 1600 km na uro. Hitrost gibanja Sonca okoli središča Galaksije je 792.000 km na uro. Rimska cesta se vrti s hitrostjo 270 kilometrov na sekundo, za en obrat pa potrebuje približno 200 milijonov let. Tako hitro bomo med performansom drveli skozi vesolje.

Meta
Neskončno vrtenje je edino stabilno stanje sveta, ki ga poznamo. Tako kot vračanje starih paradigem kot nečesa povsem novega. Podvrženi smo temu repetitivnemu ciklu. Ekspanzionizem se vrača. Puritanizem vzhaja. Suženjstvo se ni nikoli zares končalo. Priča smo trdovratnemu vračanju končnih rešitev. Orjaški zidovi. Modularna taborišča za migrante. Riviere smrti. Še vedno sanjamo o spremembah in večnem miru.

Utopija
Zagotovo obstajajo alternative, ki pa so enako zagotovo zunaj našega dosega. Možnosti, da bi se ustavili, nimamo v svojih rokah. Morda je imel komunistični filozof Evald Iljenkov prav, morda se lahko ustavimo samo tako, da namerno povzročimo samomorilsko eksplozijo. Morda pa nam ta “optimistična” vizija ni všeč. In se vztrajno, obrat za obratom, odvijamo v prihodnost.

Poiesis repeticij
Gibljemo se v ciklih – lovimo se, se upiramo in prepuščamo. Telesa, ujeta med silo in upočasnjevanjem, preizkušajo meje svojih navad in težo vztrajnosti. Nekatera silijo naprej – hitreje, hitreje – druga zavirajo in vlečejo proti toku. Eno obstane na robu miru, zavrača naglico. Čas ni nekaj podarjenega; meri se v naporu, raztegnjen in upognjen je po naši volji, je tihi upor neizogibni vleki. Zapleteni v gravitacijo lastnih želja rišemo nevidne orbite, obračamo se proti tistemu ali stran od onega. Kako dolgo je še do naslednjega velikega premika? Kdo bo tu, da bi ga videl? In ali sploh šteje, če se gibljemo še naprej?

Koreografija nebesnih teles: Kristina Aleksova
Koreografska naracija: Anita Wach
Izvedba: Loup Abramovici, Polett Kasza, Anita Wach, Kristina Aleksova
Glasba: Eduardo Raon
Objekti: Matej Stupica
Oblikovanje svetlobe: Špela Škulj
Producentka: Špela Trošt
Produkcija: Via Negativa
Koprodukcija: Zavod Sploh
Soorganizator: Cukrarna/MGML, v okviru programskega cikla Performativa IV
Partner: DSPS
Hvala: Bojan Stefanović, Tomo Per

Izvirno zamisel je zasnovana Kristina Aleksova v okviru cikla Ventilator (Zavod Sploh, 2023).

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni