Zavod Sploh
digital 1.5NapovednikArhivKritikaFotografija

digital 1.5

digital 1.5.5
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Jerca Rožnik Novak, Mojca Sovdat, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nika Erjavec
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Stara mestna elektrarna, 8. 11 .2021

digital 1.5.4
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performer: Jan Rozman
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Galerija Nič Art, 30. 10. 2021

digital 1.5.3
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Leon Marič, Jan Rozman, Mojca Sovdat
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Nada Žgank
Izvršni producentka: Brigita Gračner
Kino Šiška, 27. 9. 2021

digital 1.5.2
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Maja Kalafatić, Leon Marič
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan
Izvršna producentka: Brigita Gračner
Tivoli, Ljubljana, 25. 6. 2021

digital 1.5.1
študija / instalacija
Umetniško vodstvo: Jan Rozman
Performerji: Beno Novak, Julija Pečnikar, Jan Rozman, Liza Šimenc
Glasba: Luka Seliškar
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Video dokumentacija: Juš Jeraj
Fotografija: Marijo Župan 
Izvršna producentka: Brigita Gračner
Fotopub, Ljubljana, 31. 5. 2021
Projekt digital 1.5 je serija petih uprizoritvenih dogodkov, ki raziskujejo dotik. Vsak dogodek je samostojen poizkus haptičnega branja sveta z digitalnim razumevanjem telesnosti in praksa medsebojne bližine ter sobivanja objektov, v katero so povabljeni gledalci. Izbrana skupina teles vzpostavlja dotik z drugimi telesi v prostoru – s telesi performerjev, s telesom prostora, z zvočnim telesom in telesi tehnoloških objektov. Slednji so čedalje pomembnejši vmesnik našega vstopa v svet. digital 1.5 z njihovo uporabo preizprašuje mediatizacijo bližine in intimnosti, z aplikacijo trdne digitalne logike naprav in njihovega programja na mehka organska telesi ljudi pa špekulira o človeku, ki ni le vir informacij, temveč tudi naprava za obdelavo in hrambo podatkov.

Dotik v digital 1.5 je način sporazumevanja in sredstvo srečanja z drugim; je digitalizirani podatek in medij prenosa hkrati. Projekt se naslanja na idejo medija, kot jo v knjigi The Ecology of Attention poda Y. Citton. Ta medije opiše kot difuzne ekosisteme, ki realnosti ne zgolj predstavljajo, ampak jo aktivno formirajo. Tako se oblikuje 'infrastruktura resonanc, ki pogojujejo našo pozornost' glede na ideje, ki nas 'obkrožajo in napolnjujejo'. V tem oziru digital 1.5 ne išče glasne uprizoritvene geste ampak želi zagotoviti prostor vidnosti oziroma, v Cittonovem jeziku, okolje rezoniranja čedalje bolj marginaliziranim in v času pandemije transgresivnim praksam medsebojne bližine in dotikanja.

22.4.2025

Petja Golec Horvat: Milan Manifest, Ventilator #1_2025, Španski borci ob 18h!

Petja Golec Horvat: Milan Manifest
22. 4. 2025 ob 18h!!!, Španski borci

Ventilator #1
Avtorica, iniciatorka in performarka: Petja Golec Horvat
Sodelujejo:
Performer in glasbenik Filip Klančnik, dramaturginja in kontekstualka Maša Radi Buh, za vizualije, prostor in luč skrbi Simona Bobnar Radenković

Ventilator 2025 raziskuje Petja Golec Horvat

Projekt Milan Manifest je performativna raziskava umetnice Petje Golec Horvat v sklopu letošnjega cikla Ventilator. Projekt temelji na raziskavi pojava didaskalije – zapisov dejanj v dramskih besedilih, ki ne nujno predstavljajo zgolj navodila, vendar so lahko razumljeni kot spodbujevalci refleksije. Skozi odprto zastavljene uprizoritvene dogodke preizprašuje, kako posameznik s svojo telesno prisotnostjo in besedo oblikuje dogodek, prostor in čas, pri čemer didaskalija v tem kontekstu postane prostor med besedo in telesom.»Telo ne operira zgolj z gestami; gibanje ni nujno izrazoslovje čustvenega stanja. Biti odziven, prisoten. Besede v prostoru ne potrebujejo duplikatov. Poslušanje, s katerim potuje misel. Dovolj občutnega 'odmiranja' v ilustrativnosti ...«
Je vzpostavljanje odnosa do medija, umeščanje vanj. Gre zgolj za preprosto vprašanje identitete in razumevanje okoliščin ter lastno materializacijo pojmov. Tako namiguje k osebni raziskavi umetnice, ki čez pogovore z dedkom spoznava zgodbe in jih razume kot dediščino: postanejo ključne za izgradnjo performativne prakse, ki ne le pripoveduje, ampak doživlja. 
Projekt je zasnovan kot proces, ki se bo odvijal v petih javnih dogodkih, lokacijsko izmenjujočih se med Mariborom in Ljubljano.

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni