Zavod Sploh
La Isla BonitaNapovednikArhivKritika

La Isla Bonita

v okviru cikla Ventilator 2022

Avtorica koncepta in scenarija uprizoritve: Varja Hrvatin
Avtorji: Varja Hrvatin, Lina Akif, Leon Marič, Anja Romih, Vid Merlak, Simeon Perich

Izvedba: Lina Akif in Leon Marič
Video: Anja Romih
Glasba: Vid Merlak (DVMIR) in Simeon Perich (SHAO)

Cikel glasbeno-uprizoritvenih dogodkov La isla bonita je serija petih site-specific eksperimentov, ki v ospredje postavlja vprašanje »hajpa*« ter različnih strategij za njegovo vzpostavljanje. Vsebinsko se La isla bonita naslanja na nenehne izzive in pritiske (po)ustvarjanja vsebin ter njihovim potencialom za produciranje »hajpa«. Na kakšne vse načine se generira »hajp« in kakšna vsebina se za njim sploh skriva? Skozi različne strategije umeščanja klubske glasbe v javne neizvedbene prostore, La isla bonita raziskuje moč in vlogo »hajpa« v doživljanju in vrednotenju vsebin, tako na socialnih omrežjih kot v kontekstu umetnosti.

*Hype se nanaša na pričakovanja, umetno ustvarjena okoli osebe ali izdelka, katerih promocijska kampanja in podoba sta bila zgrajena iz precenitve njihovih lastnosti.

Produkcija: Zavod Sploh in Via Negativa
LA ISLA BONITA NA ZAHTEVO
29. 1. 2023, zbirališče: Španski borci
V okviru VN HotSpot

LA ISLA BONITA@NOVO LETO
31. 12. 2022, Španski borci
V sodelovanju z Zavodom EN-KNAP in Španskimi borci

LA ISLA BONITA@LPP
24. 11. 2022, Bavarski dvor
V sodelovanju z LPP

LA ISLA BONITA@EMONA
9. 10. 2022, Špica
V sodelovanju z ladjico EMONA

LA ISLA BONITA@CIELITO LINDO
27 .6. 2022, bar Cielito Lindo
V sodelovanju s CIELITO LINDO

26.1.2020

Ventilator #1: Sorry - Anita Wach, Grega Zorc, Andrej Fon

Anita Wach in Grega Zorc grizeta, grabita, objemata, sesata drug drugega. Parazitirata in se opravičujeta. Neločljivo soobstajata. V razmerju vzajemne soodvisnosti vsak njun gib postaja člen neskončne verige namenov in reakcij.

Sorry je strukturirana raziskava o odnosu med telesom in pomenom v obliki odprtega prostora in trajanja.

Predstavo je navdihnila knjiga Parazit francoskega filozofa Michela Serresa in njegova teza, da je parazitizem edino možno naravno razmerje.
Parazit. Tisti, ki jemlje hrano z mize drugega, ki izkorišča, izrablja, zlorablja. Tisti, ki se zažira, ki ničesar ne daje v zameno, ki ničesar ne ustvarja, ničesar ne deli z drugimi, ki nikomur ni v oporo in se za nikogar ne žrtvuje.
V času poveličevanja brutalne moči, v času posojil, dolgov, prevar, podrejenosti, manipulacij in medsebojne odvisnosti je parazita zelo težko prepoznati. Drug v drugega uperjamo prst, obtožujemo se z zažiralci in krvosesi, se branimo pred temi očitki in ogorčeno zagovarjamo svojo nedotakljivost. Nihče noče biti parazit, to nizkotno in zavržno bitje evolucije, ta cinična pomota narave.

Kaj pa, če razmerje temelji zgolj na enosmernem odnosu dajanja in jemanja – in nič drugega? Je parazitizem resnično edini temelj in celo pogoj za kakršnokoli razmerje? Serres trdi, da je parazitizem temeljno “dejstvo” obstoja vsakega živega bitja.

Parazitski odnos je oblika neločljivega in nedemokratičnega sožitja, razmerje  vzajemne soodvisnosti, v katerem vsaka poteza postane člen neskončne verige namenov in reakcij. Parazit je strategija preživetja. Parazit zavrača nasilje. Dokler gostitelj ostaja pri življenju, dokler se lahko hrani z njegovim življenjem, parazit živi v harmoniji z njim. Ideali parazita so nepremičnost, hibernacija, popolna podreditev … Dokler se njegov gostitelj lahko premika in diha – pa naj je to partner, družina, mesto, država, kontinent ali planet – je parazit svoboden.

Ustvarjalci
Izvajalci: Anita Wach, Grega Zorc, Andrej Fon
Projektna zamisel: Anita Wach
Zasnova in razvoj performansa: Anita Wach in Grega Zorc
Uprizoritveni koncept in umetniško vodstvo: Bojan Jablanovec
Zvok: Andrej Fon
Produkcija: Zavod Sploh in Via Negativa
Koprodukcija: Festival Body/Mind Varšava

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni