Zavod Sploh
La Isla BonitaNapovednikArhivKritika

La Isla Bonita

v okviru cikla Ventilator 2022

Avtorica koncepta in scenarija uprizoritve: Varja Hrvatin
Avtorji: Varja Hrvatin, Lina Akif, Leon Marič, Anja Romih, Vid Merlak, Simeon Perich

Izvedba: Lina Akif in Leon Marič
Video: Anja Romih
Glasba: Vid Merlak (DVMIR) in Simeon Perich (SHAO)

Cikel glasbeno-uprizoritvenih dogodkov La isla bonita je serija petih site-specific eksperimentov, ki v ospredje postavlja vprašanje »hajpa*« ter različnih strategij za njegovo vzpostavljanje. Vsebinsko se La isla bonita naslanja na nenehne izzive in pritiske (po)ustvarjanja vsebin ter njihovim potencialom za produciranje »hajpa«. Na kakšne vse načine se generira »hajp« in kakšna vsebina se za njim sploh skriva? Skozi različne strategije umeščanja klubske glasbe v javne neizvedbene prostore, La isla bonita raziskuje moč in vlogo »hajpa« v doživljanju in vrednotenju vsebin, tako na socialnih omrežjih kot v kontekstu umetnosti.

*Hype se nanaša na pričakovanja, umetno ustvarjena okoli osebe ali izdelka, katerih promocijska kampanja in podoba sta bila zgrajena iz precenitve njihovih lastnosti.

Produkcija: Zavod Sploh in Via Negativa
LA ISLA BONITA NA ZAHTEVO
29. 1. 2023, zbirališče: Španski borci
V okviru VN HotSpot

LA ISLA BONITA@NOVO LETO
31. 12. 2022, Španski borci
V sodelovanju z Zavodom EN-KNAP in Španskimi borci

LA ISLA BONITA@LPP
24. 11. 2022, Bavarski dvor
V sodelovanju z LPP

LA ISLA BONITA@EMONA
9. 10. 2022, Špica
V sodelovanju z ladjico EMONA

LA ISLA BONITA@CIELITO LINDO
27 .6. 2022, bar Cielito Lindo
V sodelovanju s CIELITO LINDO

16.10.2024

Ventilator 2024 #2: Irena Z. Tomažin, Španski borci ob 20h

Ventilator 

V performativni raziskavi Ventilator z naslovom kakor voda pôje kost Irena Z. Tomažin nadaljuje svoje delo z glasom, gibom, zvokom in prostorom, a tokratna tema je udomačenost oziroma odtujenost (lastnega) glasu. Celoten proces bo zaznamovala obsedenost s ponavljajočim se vprašanjem: »Kdo ima glas?« in začasnost odgovorov kot retoričnih vprašanj: »Ali ima glas ta, ki govori, kriči in pôje? Ali ta, ki posluša in (pre)sliši? Kdo je ujetnik in kdo rabelj glasov, ki so namenoma preslišani in neuslišani? Kaj in kako z odgovornostjo slišanega in pre-slišanega?«. V raziskavi se bo avtorica gibala med utelešenjem zamolčanega prek giba oziroma plesa, vokalnimi kompozicijami glasu, ki izgubljajo svojo »rdečo nit« med zvokom, besedo ter petjem »ta starih« oziroma ljudskih pesmi, ki razpirajo naložene plasti zgodovine vsega (ne)izrečenega. 

kakor voda poje kost #2

V prvem Ventilatorju "kakor voda pôje kost", je bil fokus zanimanja notranja intimna percepcija lastnega glasu. Udeleženci so dobili vprašanja o različnih vidikih, načinih razumevanja, čutenja, poslušanja glasu.  Odgovore so si zapisovali v pismu, namenjenemu v prvi vrsti sebi. Po kratkem pogovoru je avtorici ostala v spominu predvsem misel, da obstaja razlika, med tokom notranjih glasov, ter tokom glasov, ki jih izrečemo in uspemo podeliti z drugimi.

V drugem Ventilatorju bo iz teh zapisanih, nekaterih celo “narisanih” glasov, ter tudi neizraženih glasov, ki so kot zapisani predvsem “neslišni”, avtorica nadaljevala tok raziskovanje o poslušanju/preslišanju glasu, slišanosti ter poslušnosti/ubogljivosti glasu. Dopolnjevala in izmišljala si bo nadaljni dialog s pismi udeležencev, ter iz tihega zapisa naredila slišno telesno kompzicijo - med slišnim in preslišanim, med notranjim in zunanjim, med lastnim in tujim.

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni