Zavod Sploh
La Isla BonitaNapovednikArhivKritika

La Isla Bonita

v okviru cikla Ventilator 2022

Avtorica koncepta in scenarija uprizoritve: Varja Hrvatin
Avtorji: Varja Hrvatin, Lina Akif, Leon Marič, Anja Romih, Vid Merlak, Simeon Perich

Izvedba: Lina Akif in Leon Marič
Video: Anja Romih
Glasba: Vid Merlak (DVMIR) in Simeon Perich (SHAO)

Cikel glasbeno-uprizoritvenih dogodkov La isla bonita je serija petih site-specific eksperimentov, ki v ospredje postavlja vprašanje »hajpa*« ter različnih strategij za njegovo vzpostavljanje. Vsebinsko se La isla bonita naslanja na nenehne izzive in pritiske (po)ustvarjanja vsebin ter njihovim potencialom za produciranje »hajpa«. Na kakšne vse načine se generira »hajp« in kakšna vsebina se za njim sploh skriva? Skozi različne strategije umeščanja klubske glasbe v javne neizvedbene prostore, La isla bonita raziskuje moč in vlogo »hajpa« v doživljanju in vrednotenju vsebin, tako na socialnih omrežjih kot v kontekstu umetnosti.

*Hype se nanaša na pričakovanja, umetno ustvarjena okoli osebe ali izdelka, katerih promocijska kampanja in podoba sta bila zgrajena iz precenitve njihovih lastnosti.

Produkcija: Zavod Sploh in Via Negativa
LA ISLA BONITA NA ZAHTEVO
29. 1. 2023, zbirališče: Španski borci
V okviru VN HotSpot

LA ISLA BONITA@NOVO LETO
31. 12. 2022, Španski borci
V sodelovanju z Zavodom EN-KNAP in Španskimi borci

LA ISLA BONITA@LPP
24. 11. 2022, Bavarski dvor
V sodelovanju z LPP

LA ISLA BONITA@EMONA
9. 10. 2022, Špica
V sodelovanju z ladjico EMONA

LA ISLA BONITA@CIELITO LINDO
27 .6. 2022, bar Cielito Lindo
V sodelovanju s CIELITO LINDO

18.12.2024

Irena Z. Tomažin: kakor voda pôje kost #3 (Ventilator)

VENTILATOR: kakor voda pôje kost
18. 12. 2024 ob 20h, Španski borci

Kako daleč potuje glas? Se ga sliši potovati z enega konca dvorane na drugega? Kaj se izgubi med potjo od ust do ušes? Je bližina glasu preintenzivna, če čutiš na svoji koži toplino sape, ki ga nosi? Je poslušanje glasu taktilno? Se zamolčani glas začuti? Ga vidiš v telesu? Se sliši glas v žuganju prsta, skomiganju ramen ali pa razprti dlani? Gospod Sacks se je zamislil, nato pa rekel: »videti glas« in začel pisati. Pardon: plesati. »kakor voda pôje kost« #3 je povnanjen monolog o glasu, njegovi materiji ter njegovih načinih izražanja in prisotnosti v medprostoru med telesom, ki izreka, ter telesom, ki posluša. 

Predzgodba: V prvem Ventilatorju »kakor voda pôje kost, je bil fokus zanimanja notranja intimna percepcija lastnega glasu. Udeleženci so dobili vprašanja o različnih vidikih, načinih razumevanja, čutenja, (po)slušanja glasu. Odgovore so si zapisovali v pismu, namenjenemu v prvi vrsti sebi. Po kratkem pogovoru je avtorici ostala v spominu predvsem misel, da obstaja razlika med tokom notranjih glasov ter glasovi, ki jih izrečemo in uspemo podeliti z drugimi. V drugem Ventilatorju je iz teh zapisanih, nekaterih celo »narisanih« glasov ter tudi neizraženih glasov, ki so kot zapisani predvsem »neslišni«, avtorica nadaljevala tok raziskovanja o poslušanju/preslišanju glasu, slišanosti ter poslušnosti glasu. Dopolnjevala in izmišljala si je in si še bo nadaljni dialog ter iz tihega zapisa naredila slišno telesno kompzicijo – med slišnim in preslišanim. V tretji izvedbi se motrenje glasu vrne v njegovo utelešenje izvajalke, skozi nasneti dialog notranjih, trenutnih miselnih tokovih prisotnih kot občinstva ter izvajalko, ki v prvi vrsti posluša – glas postane nekakšna merska »enota«, preko katere motrimo dimenzijo časa..

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni