Zavod Sploh
SorryArhivKritika

Sorry

Foto: Marcandrea
Foto: Marcandrea
Izvajalci: Anita Wach, Grega Zorc, Andrej Fon
Projektna zamisel: Anita Wach
Zasnova in razvoj performansa: Anita Wach in Grega Zorc
Uprizoritveni koncept in umetniško vodstvo: Bojan Jablanovec
Zvok: Andrej Fon
Produkcija: Zavod Sploh in Via Negativa
Koprodukcija: Festival Body/Mind Varšava

4.–5. 10. 2018, Body/Mind festival Varšava, Poljska
19. 10. 2018, Španski borci, Ljubljana
20. 11. 2018, Španski borci, Ljubljana
8. 1. 2019. Španski borci, Ljubljana
18. 1. 2019, Španski borci, Ljubljana
9. 3. 2019, GT22, Maribor
12. 6. 2019, Apart festival, Katovice, Poljska
26. 1. 2020, Španski borci, Ljubljana
Anita Wach in Grega Zorc grizeta, grabita, objemata, sesata drug drugega. Parazitirata in se opravičujeta. Neločljivo soobstajata. V razmerju vzajemne soodvisnosti vsak njun gib postaja člen neskončne verige namenov in reakcij.

Sorry je strukturirana raziskava o odnosu med telesom in pomenom v obliki odprtega prostora in trajanja.

Predstavo je navdihnila knjiga Parazit francoskega filozofa Michela Serresa in njegova teza, da je parazitizem edino možno naravno razmerje.
Parazit. Tisti, ki jemlje hrano z mize drugega, ki izkorišča, izrablja, zlorablja. Tisti, ki se zažira, ki ničesar ne daje v zameno, ki ničesar ne ustvarja, ničesar ne deli z drugimi, ki nikomur ni v oporo in se za nikogar ne žrtvuje.
V času poveličevanja brutalne moči, v času posojil, dolgov, prevar, podrejenosti, manipulacij in medsebojne odvisnosti je parazita zelo težko prepoznati. Drug v drugega uperjamo prst, obtožujemo se z zažiralci in krvosesi, se branimo pred temi očitki in ogorčeno zagovarjamo svojo nedotakljivost. Nihče noče biti parazit, to nizkotno in zavržno bitje evolucije, ta cinična pomota narave.

Kaj pa, če razmerje temelji zgolj na enosmernem odnosu dajanja in jemanja – in nič drugega? Je parazitizem resnično edini temelj in celo pogoj za kakršnokoli razmerje? Serres trdi, da je parazitizem temeljno “dejstvo” obstoja vsakega živega bitja.

Parazitski odnos je oblika neločljivega in nedemokratičnega sožitja, razmerje  vzajemne soodvisnosti, v katerem vsaka poteza postane člen neskončne verige namenov in reakcij. Parazit je strategija preživetja. Parazit zavrača nasilje. Dokler gostitelj ostaja pri življenju, dokler se lahko hrani z njegovim življenjem, parazit živi v harmoniji z njim. Ideali parazita so nepremičnost, hibernacija, popolna podreditev … Dokler se njegov gostitelj lahko premika in diha – pa naj je to partner, družina, mesto, država, kontinent ali planet – je parazit svoboden.

28.9.2025

Petja Golec Horvat: Milan Manifest (v okviru cikla Ventilator), GT22, Maribor

Petja Golec Horvat: Milan Manifest (v okviru cikla Ventilator)

KDAJ: nedelja, 28. 9. 2025, ob 20:00
KJE: GT22, Maribor

petja: »Vstopam s formo (bit v formi) z utrujenostjo le te. Nek pregled, lasten razgled plesne, uprizoritve, vizualne scene. Iz različni prostorov (studii, dvorane; odvisne kot ne, avditoriji, galerije, ulice, parkirišča) v še en temen pravokotnik, zmožen kondenza – včasih mu bi lahko rekla kar konzervica. Ujame dejanja, besede zadenejo ob stene… zadeve ostanejo tukaj.

Moje predispozicije (intuicija, velikost, jakost) se umeščajo vanj, moja pričakovanja pa se z njim soočajo. Kar v te prostore nosim sabo? Rečem dediščina – razčlenim na: dedkovo zapuščino. Njegove zgodbe, nauke, nastope meni. Stanje Milana; obolenje, ki vodi v težave z gibom, je v izhodišču zasebna, osebna zgodba, v tem prostoru njegovo stanje in njegove zgodbe omogočajo meni, da svoje telo postavim v novo razmerje do besede, tišine in spomina. Posrednik med preteklim in sedanjim, med izgubo in oblikovanjem, med zasebnim in kolektivnim.


‘work in process’
nalepkica, ki me je zmeraj pritegnila ravno iz tega, da se mi takoj zastavi vprašanje konca. Konec koncev: Live and don’t think about death. Dead lines, dead lines… Delaj, procesiraj, ne produciraj, finiširaj. Je vseeno medij živosti kot take ali?

Vzeti si želim čas, gledati na čas kot tak. Umetnost časa. Trajanja in minljivosti.«

– uvodne misli ali “SAMO REFLEKTIVNI KOTI”

Projekt izhaja iz osebnega raziskovanja telesa, prostora, časa in dediščine, pri čemer se avtorica zavestno umešča v »proces procesa«. Delo temelji na refleksiji lastnih ustvarjalnih pogojev, na preizpraševanju form in vzorcev, pa tudi na dekonstrukciji ter oblikovanju novih načinov artikulacije skozi gib, besedo in prostor.

Vabljeni na tretji javni dogodek performativne raziskave Milan Manifest!

_____
Produkcija: Zavod SPLOH
Avtorica, iniciatorka in performarka: Petja Golec Horvat
Sodelujejo: performer in glasbenik Filip Klančnik, dramaturginja in kontekstualka Maša Radi Buh, za vizualije, prostor in luč skrbi Simona Bobnar Radenković
Foto: Marcandrea (dokumentacija predstavitve v okviru programa PARL, drugi javni dogodek performativne raziskave Milan Manifest v okviru cikla Ventilator 2025)

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni