Zavod Sploh
SrečanjaNapovednikArhivKritikaFotografija

Srečanja

Srečanje 3: Trip-tih

Trojka (Jurij – Samo – Katja) zastavlja  tretjo etapo kot serijo v treh “epizodah” skozi tri dni na treh različnih prizoriščih. Samo živi v Lesnem Brdu, Katja je doma na Kruščah, Španski borci pa so skoraj kot domači oder. Med edicijami do sedaj je vedno preteklo kar nekaj časa, tokrat se  tri improvizirane predstave dogajajo zgoščeno, ena za drugo, v treh dneh. Ventilator v novih prostorsko-časovnih koordinatah.

22. 9. 2020, Pri Samu, Lesno Brdo
23. 9. 2020, Pri Katji, Krušče
24. 9. 2020, Španski borci, Ljubljana

Srečanje 2: Katja Legin, Jurij Konjar, Samo Kutin

Druga ediciji je bila poleg nove kombinacije – Katja, Jurij in multiinštrumentalist Samo Kutin – zaznamovana tudi s ponovno izkušnjo “gledališča” po treh mesecih samo-izolacije. Skupaj so preživeli en delovni teden in gradili proti predstavi.

5. 6.2020, Španski borci, Ljubljana
Srečanje 1: Katja Legin, Jurij Konjar, Zlatko Kaučič 

1. SREČANJE: situacija, kjer se dva ali več ljudi sestane, naključno ali na osnovi dogovora. Srečanje Zlatka, Jurija in Katje. Srečanje Katje, Zlatka in Jurija na vsakem javnem dogodku. Srečanje Katje, Jurija in Zlatka s publiko na vsakem od teh dogodkov. Srečanje kot potencial za spremembo. Srečanje kot prostor soočenja in pogajanja med jaz in ti, med jaz in mi. Srečanje z drugim kot (moje) ogledalo.

2. POGOVOR: pogovor kot način izmenjave. Izmenjava med Zlatkom, Jurijem in Katjo. Izmenjava med Jurijem, Katjo, Zlatkom in prisotno publiko na vsakem dogodku. Pogovor kot poslušanje. Pogovor kot izrekanje sebe pred drugim. Pogovor kot tišina med vprašanjem in odgovorom, med izrečenim/udejanjenim in odzivom na to.

3. IMPROVIZACIJA IN KOMPOZICIJA hkrati. Improvizacija je komponiranje, komponiranje je improviziranje. Je to res? Ali? Kakšno je razmerje? Kdaj počnem kaj? Kaj počnemo skupaj?

4. DOGODEK: karkoli kar se zgodi, še posebej pomembnega ali nenavadnega. Dogodek v kontekstu odrske umetnosti. Srečanje kot dogodek. Pogovor/izmenjava kot dogodek. Dogodek kot trenutek, ko vsi vemo, da se dogaja zdaj. Ko se zgodi, nam je vseeno ali je šlo za komponiran ali improviziran trenutek. Dogodek kot trenutek, ki osmisli prisotnost (Jurija, Zlatka, Katje in publike).

16. 1. 2020, Španski borci

24.9.2020

Ventilator: Trip-tih + Zbor za publiko, Španski borci

V sklopu projekta Ventilator, tretja edicija #3

Naslov: Trip-tih

24.9. Španski borci, Velika dvorana ob 20h

V prvem, januarskem srečanju cikla Ventilator 2020 je z Jurijem Konjarjem in Katjo Legin na odru Španskih borcev sodeloval Zlatko Kavčič. Druga ediciji je bila poleg nove kombinacije- Katja, Jurij in multiinštrumentalist Samo Kutin- zaznamovana tudi s ponovno izkušnjo “gledališča” po treh mesecih samo-izolacije. Ista trojka (Jurij - Samo - Katja) zastavlja naslednjo tretjo etapo kot serijo v treh “epizodah” skozi tri dni na treh različnih prizoriščih.

Samo živi v Lesnem Brdu, Katja je doma na Kruščah, Španski borci pa so skoraj kot domači oder. Med edicijami do sedaj je vedno preteklo kar nekaj časa, tokrat se bodo tri improvizirane predstave zgodile zgoščeno, ena za drugo, v treh dneh. Ventilator v novih prostorsko - časovnih koordinatah.

Zbor za publiko

Je improviziran dogodek lahko tema pogovora na zboru za publiko? Lahko naše gledanje iztrgamo iz zasledovanja realnega na odru, je fascinacija vezana na samo dejstvo, da se vse dogaja pred nami, v tistem trenutku? Ja naše branje odrskih znakov svobodnejše ali bolj preprosto? Lahko zaradi tega vidimo več, dlje od odrske reprezentacije? Bi bilo naše gledanje drugačno, če bi Ventilator definirali kot predstavo in ne kot improvizirano predstavo?
Sit back and relax. Morda so vsa ta vprašanja odveč.

Ventilator je del platforme Neodvisni. Sam naslov Ventilator naslavlja prevetritev, ventiliranje, zračenje, pretočnost vsebin, tem, kombinacij, oblik, tehnik, načinov prisotnosti, modulov, avtorjev, izvajalcev, gest in zvočnosti. To pa omogoča izjemno kreativnost, izvirnost, odzivnost in odprtost v snovanju. Poskrbel bo za nepreverjene kombinacije avtorjev, izvajalcev, umetniških stilov, tehnik.

Jurij Konjar je plesalec, improvizator, koreograf, raziskovalec, pisec, kurator in organizator, ki dela na področju plesa. Študiral je na PARTS v Bruslju ter plesal pri Les Ballets C de la B. Delal je z/za Majo Delak, Janezom Janšo, Borisem Charmatzom, Martinom Kilvadyjem. V 2007 je preživel poškodbo glave, ki je njegov fokus preusmerila na potencial sedanjega trenutka. V 2009 ga je podrobno opazovanje videa Goldbergovih Variacij Steva Paxtona popeljalo na pot improvizacijskih praks in bogatega dialoga s Paxtonom in drugimi. Njegovo raziskovanje, performans in poučevanje črpajo navdih iz odrskih izkušenj kot tudi iz kontaktne improvizacije in Tuning Scores Lise Nelson.

Katja Legin (Ljubljana, 1985) je že kot dijakinja SVŠGL, smeri za sodobni ples, ustvarila dve solo predstavi. Formalno plesno izobraževanje je nadaljevala na Labanu v Londonu (2004-2007). Po diplomi se je pridružila takrat novo nastali skupini EnKnapGroup (EKG), pod umetniškim vodstvom Iztoka Kovača. Leta 2010 je začela s podiplomskim študijem gledališke režije na AGRFT. V času študija se je posvečala raziskavam in delom v nastajanju (Try out, SUM UP, Passages), ki so se dotikali improvizacije, živosti in performativnih veščin ter kvalitet. Podobne teme so bile tudi fokus njene teroretične naloge, ki je kasneje izšla kot knjiga Dvojnosti: Performer in njegovo delo (pri MGL, 2015). Kot plesalka in performerka je sodelovala z velikim številom slovenskih koreografov/inj, avtorjev/ric. Pet let je sokurirala improvizacijski cikel Neforma (Zavod Sploh).

Samo Kutin je izjemno dejaven multi–instrumentalist, znan po rabi nekonvencionalnih in lastnoročno izdelanih glasbil in zvočil. Eden izmed tradicionalnih inštrumentov, ki jih uporablja, je tudi madžarsko srednjeveško strunsko glasbilo hurdy gurdy, s katerim ga pogosto videvamo muzicirati na dogodkih eksperimentalne in improvizacijske glasbe. Na področju proste improvizacije se intenzivno posveča iskanju, odkrivanju in manipuliranju najrazličnejših možnosti inštrumenta hurdy gurdy. Skrajne zvočne razsežnosti, od nežnega šuma do hrupnega drona, od blagozvočnih udarcev do neznosnega cviljenja, doseže s preparacijo in ozvočitvijo glasbila, pri čemer uporablja tako kontaktne mikrofone kot akustične resonatorje. Nastopa kot solist in v raznolikih improvizacijskih in etno zasedbah (Širom, Bakalina Velika, Salamandra Salamandra).

Arhiv

Spremljajte nas
in ostanite obveščeni