Predstava, 2015
Telo glasu je nadaljevanje raziskave vmesnega prostora med glasom, gibom, gesto in telesom. Solo predstava je hkrati nadaljevanje projekta oziroma avdio-video instalacije »obrazi glasov/šum«, ki je nastala marca 2015 v produkciji zavoda MOTA. Posnetki glasov, ki so nastali in služili kot zvočni material omenjene instalacije, so skladatelji Matej Bonin, Tomaž Grom, in Alessandro Bosetti skomponirali v novo nastale zvočne pokrajine, katere so služile kot partner v dialogu s telesom, gesto oziroma gibom.
Vse, kar je zamolčano, pleše v telesu. Kar je izrečeno, ga vrti naokoli.
»izdih. tlesk. zehanje. trzljaj. klokot. prhanje. mežikniti. pomislek. vdih.
šklepetati. sunek. razpeti. zateg. tukaj trzniti. sesesti se. izdihniti. kolcniti.
zatakniti se. obstati vmes. požvižgavati si. iti na prste. sesljati. obviseti.
krč in zatuliti. malo. se oprijeti. sebe. dotik tal. izjecljati. ne-sebe. pod
nogami. praznina ust. zažreti se sebi v telo. vzdigniti se skozi glas in
podpreti. dati mir trebuhu. zamižati pred seboj. se prijeti za glavo in
potolažiti roko. preskočiti prst, si pustiti prekucniti in obležati v odmevu.
potem pa trikrat: poslušati se še v ne obstoječem, kasneje v nedorečenem
prisluhniti, še v ne izraženem se uzreti. izjaviti nekaj tja v en dan. se
veliko premikati. tja in sem. v nekaj drugega. opustiti pričakovanje,
popustiti. se ne vzeti resno. zgrešiti se spet in spet. v balansu. zagnati
samorefleksijo, se raztelesiti v šepet.«
